petek, 10 maja, 2024

Na cesti: Iz Eko kampa Snovik na ogled Arboretuma Volčji potok

Če se boste nastanili v Eko kampu Snovik, vam idej za prijetno preživljanje prostih dni ne bo zmanjkalo. Midva sva se odpravila v Arboretum, nato pa sva obiskala še tamkajšnjo domačo pivovarno.

Eko kamp Snovik, o katerem sem pisal zadnjič, je v sklopu in neposredni bližini kompleksa Term Snovik, kjer nudijo vrsto aktivnosti, da lahko svoj oddih preživite kar se da aktivno. Med drugim je iz Eko kampa Snovik priporočljiv tudi obisk Arboretuma Volčji Potok, kjer imate v vseh letnih časih res kaj videti.

Iz Eko kampa Snovik, kjer nama tudi priporočijo ta obisk Arboretuma Volčji Potok, se zaradi bližine na pot odpraviva kar z najinimi skiroji. Arboretum Volčji potok je od Eko kampa Snovik po tamkajšnji magistralni cesti oddaljen le dobrih 15 km. Na večini poti je vožnja s skiroji možna po urejenih pločnikih in kolesarskih stezah. Prijetno vožnjo skozi Sotesko, Vrhpolje in Kamnika mimo vasi Duplica vse do Arboretuma Volčji Potok, pa je za povrhu spremljalo še lepo sončno vreme. Idealen dan za obisk arboretuma. Midva sva se odpravila z najinimi skiroji, lahko pa si v Termah Snovik izposodite električna kolesa in se tja odpravite z njimi.

Zgodovina Arboretuma Volčji Potok je zares pestra, da se ne vračamo preveč v preteklost, je mogoče zanimivo to, da je pred dvorcem ležeče njive in travnike prvi z drevjem in različnimi rastlinami zasadil veletrgovec Ferdinand Souvan leta 1885. Po njem pa je njegov sin Leon, park povečal in v njem zasnoval ribnike ter nasade eksotičnih dreves.

Leta 1944, so na žalost to čudovito graščino, ki je na tem mestu stala vsaj 300 let, zasedli, izropali in požgali slovenski partizani in po Leonovi smrti 1949 nacionalizirali celoten kompleks. Od leta 1952 dalje je bil Arboretum v upravljanje dan takratni Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani, ki ga je kmalu preoblikovala v za javnost odprti Arboretum. Od leta 1999 dalje pa je Arboretum Volčji Potok, kot kulturna in naravna dediščina nacionalnega pomena, v upravljanju slovenske države.

Arboretum Volčji Potok se razprostira na območju 90 hektarjev. Je najbolj obiskan botanični park v Sloveniji, v katerem je moč videti preko 3500 različnih vrst rastlin iz celega sveta. Park se nahaja večinoma v ravninskem delu, zato je res primeren za sprehode prav vseh skupin obiskovalcev. Kot zanimivost navajam podatek, da je park v letih 2021 in 2022 obiskalo več kot 600.000 ljudi.

Neverjetno popestritev parku nudijo njegovi potoki in jezera, ki poleg lepote nudijo tudi življenjski prostor mnogim vodnim rastlinam in živalim.

Več kot 15 km poti v arboretumu je skrbno označeno in opremljeno z informativnimi tablami, zato ni potrebe po organiziranem vodenju, čeprav ja ta možnost, po predhodnem dogovoru, seveda tudi mogoča.

Da bi lahko doživela ta čudoviti park v celoti, sva splanirala kar poldnevni obisk, ki ga po doživetih vtisih nameravava seveda ponoviti v vseh letnih časih, saj ima tu vsak letni čas svoj neponovljiv čar in lepoto.

Takoj, ko vstopiva skozi vhod, naju očara mogočen drevored, ki je po levi in desni posejan z tulipani, ki so tokrat, na najino srečo seveda, zacveteli mesec dni prej kot je to običajno. Res sva ujela pravi trenutek. Med sprehodom skozi drevored mimo naju pripelje poln vlakec z radovednimi gosti, ki so veselo opazovali in poslušali svojega vodiča.

Res sva si vzela čas in se sprehodila po vseh peščenih poteh in ni bilo trenutka morebitnega dolgočasenja. Ogledala sva si območje dvorca in tamkajšnjo galerijo ter si v dobri kavarni na vogalu privoščila še okusno kavo.

Nato sva si ogledala čudoviti francoski vrt in veliko jezero, kjer sva nahranila tamkajšnje velike znamenite krape in zlate ribice. Sprehod sva nadaljevala skozi zgornji angleški vrt in se nato odpravila proti ruševinami starega gradu in se povzpela do novega razglednega stolpa. Ob lepem pogledu na ljubljansko kotlino na eni strani in na Kamniške Alpe na drugi, sva si na stolpu vzela trenutek za uživanje.

Lepo vreme je tudi tokrat privabilo veliko predvsem tujih turistov, da so zadovoljno pohajkovali in skupaj z nama raziskovali. Po gozdu Hujskega loka na vzhodu Volčjega hriba, se  nato spustiva proti spodnjemu angleškemu vrtu, ki je z obeh strani obdan z gozdom. Ta vrt krasi jezero Otočec z nasadi starih dreves vse na okoli, na sredini pa se za povrhu baha še z znamenitim otočkom.

Polna energije in sproščenosti nadaljujeva sprehod, če temu sploh lahko še rečeva sprehod, saj radovedno pohajkujeva že več kot 10 km.

Res prijetno vreme in zmerna temperatura, je skupinice turistov privabil na Hujski travnik, kjer so na svojih odejah brezskrbno posedali in si privoščili mini piknike. Res lepi prizori naju tako pripeljejo do čudovitega prisojnega skalnjaka, ki je vrhunsko delo in umetnost tamkajšnjega dolgoletnega glavnega vrtnarja.

Ker očitno v Arboretum Volčji Potok znajo poskrbeti za vse kategorije gostov, v nadaljevanju opaziva veliko in lepo ter z okolico sinhronizirano otroško igrišče.

Prav tako otroke animirajo nadnaravno velike rdeče makete podob psov po celotnem Arboretumu in seveda tako priljubljeni dinozavri in kiti, ki se v naravni velikosti dobesedno zlivajo z mistično okolico in belimi zasneženimi Kamniškimi Alpami v ozadju.

Res nepozaben pohod oziroma sprehod po tem čudovitem parku in prepričan sem, da Arboretum ne bo nobenega obiskovalca pustil razočaranega. Ker s sabo nisva imela hrane za piknik v naravi, sva se za konec, v njihovo okrepčevalnico ob vhodu v arboretum, odpravila še na kosilo.

kosilo
Oksuno kosilo v Arboretumu. (foto: I. L.)

Vonjave ob prihodu so že naznanile, da tukaj vedo kako pripraviti dober žar in res naju postrežena hrana ni razočarala. Prav tako pohvale prijaznemu osebju, ki se je v vsakem trenutku trudilo ugoditi vsem najinim željam.

Res čudovita dodatna popestritev bivanja v Eko kamp Snovik, kjer so nama navsezadnje tudi predlagali in svetovali to čudovito dogodivščino.

Obisk pivovarne

Da pa je bil zaključek izleta po dobrem kosilu in polnem trebuhu še bolj popoln, sva tudi na pobudo Eko kampa Snovik, na povratku iz Arboretuma obiskala še v naprej dogovorjen in voden ogled znane kamniške pivovarne Maister Brewery. Za mene je bil ta obisk pivovarne podobno, kot za otroke obisk tovarne čokolade.

Deležna sva bila res izjemne predstavitve obratovanja in nastanka pivovarne s strani strokovnega in izredno komunikativnega lastnika in pivovarja gospoda Janeza Skoka, za prijatelje pa Johnnyja, so naju poučili. Izreden poznavalec zgodovine in poznavalec zgodbe slovenskega kraft piva, katere velik del je prav on sam.

Pivovarna nosi ime največjega slovenskega generala Rudolfa Maistra, po katerem je poimenoval tudi njeno prvo pivo General Maister. Kot se za ljubitelja zgodovine spodobi, si je hkrati zamislil poimenovanje številnih svojih vrst piv kar po zgodbah velikih Slovencev, ki nas združujejo in na katere smo lahko ponosni.

Po njegovi predstavitvi je bilo takoj moč ugotoviti, da je pristaš kvalitete, zagovornik najboljših sestavin s skrbno izdelanimi recepti. Ob taki miselnosti in metodologiji je uspeh zagotovljen, sem pomislil, ko pa sem degustiral prvo pivo, pa sem to svojo modro misel samo še potrdil.

Res čudovita piva z imeni General Maister, Vega, Pregel, Karlin, Linhart in ostali vas ne bodo razočarali. Poučil nas je o kulturi pitja piva in pomembnosti, na kakšen način le tega zaužijemo. Velik poudarek je namenil pomenu pitja piva iz kozarca, ki pivu omogoči obogatitev polnega okusa in arome.

Na najino srečo, so za konec pripravili še obilen prigrizek z dobro klobaso in gorčico, da sva količino popitega piva lažje prenesla, saj je naju čakala še vožnja s skiroji nazaj do Eko kampa Snovik. Čudoviti dan in na zdravje vsem, ki boste obiskali to dobro pivovarno v Kamniku.

Okusne slovenske jedi

Po pestri vožnji nazaj do Term Snovik sva pospravila najine skiroje v vana in se pripravila za večerjo v restavraciji Potočka terme Snovik. V restavraciji pripravljajo jedi tako za svoje penzionske goste kot tudi za dnevne obiskovalce. Samopostrežna restavracija nudi velik izbor tako klasičnih kot tudi lokalnih jedi. Obvezno morate poskusiti njihovo posebnost in sicer tuhinjsko postrv, gojeno v reki Nevljici. Radovednost ni dala miru, zato sem poskusil skoraj vsako jed, ki je bila na voljo in res sem bil navdušen.

Dobra kuhinja, odlična ponudba s prijaznim osebjem in predanost naravnim in domačim produktom je zagotovo recept za uspeh. Terme Snovik so dokaz za to.

 

Zadnji članki

Ne spreglejte