torek, 21 januarja, 2025

Po morju: Ko je bilo imeti čoln še nedosegljivo

V svet navtike sva se zaljubila, ko so bili otroci še majhni. Tedaj je bilo za naju imeti čoln še nedosegljivo …

Niti v sanjah si nisva predstavljala, da bova nekoč lastnika čolna, ki nama bo nudil vse, kar si lahko poželiš …

Najin prvi stik s čolni je segal približno 15 let nazaj, takrat sva na morju spoznala ljudi, s katerimi smo ohranili prijateljstvo vse do danes. Dve družini, vsak s svojim čolnom in na skupne plovbe po morju, so večkrat vzeli še nas.

Morjeplovci (foto: Osebni arhiv)

Takrat sva ugotovila, da je čoln nekaj, kar si želiva imeti. A takrat, ko so bili otroci še majhni, je bilo nedosegljivo. Ni bilo denarja za tak luksuz.

Smo pa dve sezoni s prijatelji doživeli morske dogodivščine. Pluli večkrat iz Paga do otoka Maun, kjer smo imeli piknik, enkrat ali dvakrat smo odšli do Oliba. Nepozaben izlet!

Otroci so bili pogosto povabljeni s prijatelji na večerni ribolov s čolnom. To so bila nepozabna doživetja. Poleg obvezne ribiške opreme so se veselili tudi sladkih prigrizkov in pijače, ki so jo vedno vzeli s seboj …

Na izlet v Benetke

Spomnim se, ko smo nekoč odšli na izlet v Benetke. Iz Izole s katamaranom, vreme pa je bilo med plovbo sila slabo, visoki valovi.

In spomnim se, kako so imeli prav vsi na katamaranu težave s slabostjo. Vsi, razen naše družine. Pravi morjeplovci smo bili že takrat, vajeni valov …

Foto: osebni arhiv

In le nekaj let kasneje smo postali ponosni lastniki svojega čolna. Ta je bil majhen in star, a za nas neprecenljive vrednosti …

Zadnji članki

Ne spreglejte