Kaj, ko bi kupila avtodom? Kaj, ko bi začela potovati po svetu in ga raziskovati? Otroci so zrasli, čas je, da si izpolniva želje …
Želja je bila najprej pogovor, pogovor je prerasel v načrtovanje, načrtovanje pa v idejo, da greva pač pogledat, kako izdelujejo iz kombijev počitniška vozila.
“Sodelavka pravi, da je izredno zadovoljna. Ni mogla prehvaliti, brez napak, vse tako kot mora biti, pa še dolgo ni čakala nanj,” mi je rekel Šefe in sva šla. Tako, informativno sva se zapeljala v kraj, kjer izdelujejo počitniška vozila in si ogledala proizvodnjo.
“Saj greva samo informativno. Ni še pravi čas,” sva si zatrjevala, pa čeprav se dobro poznava. Še nikoli nisva nobene stvari odšla samo pogledat. Vedno sva potem našla način, da sva jo tudi kupila.
Želja in realnost
V podjetju naju je prijazno sprejel direktor, razkazali so nama celotno proizvodnjo, naju poučili in prijazno odgovorili na vsa vprašanja. In seveda sva bila takoj zagreta. Tisto, “greva samo pogledat”, sva pahnila na stran, sedela za mizo z direktorjem in se pogovarjala o nakupu.
A želja je nekaj, realnost drugo.
Šefe si je zamislil počitniško vozilo dolgo šest metrov, njegova želja je bila avtomatski menjalnik in kombi znamke Fiat. Realnost je bila drugačna: kombi znamke Peugeot, ročni menjalnik, dolžina vozila pa šest metrov in štirideset. Teh štirideset centimetrov se pri vožnji ne pozna veliko, pri notranjem udobju vozila pa ogromno!
Najin Vanči, kot sva ga poimenovala, je imel kompletno vso opremo: kuhinjo, dnevni prostor, kopalnico in spalnico. Želela sva tudi, da sva pri potovanju samooskrbna, kar pomeni, da lahko vsaj nekaj dni preživiva brez kampa, priklopa elektrike ali vode.
Ker je šel Šefe službeno v tujino, se nama ni mudilo za prevzem. V miru sva izbrala vse, kar sva si želela, da ima najin Vanči, nato pa odštevala do dneva, ko se naj bi Šefe vrnil iz tujine in bi odšla ponj.
A, glej ga zlomka!
Četudi je bilo sprva rečeno, da bo drugače, je bilo vozilo pripravljeno na prevzem že mnogo pred dogovorjenim terminom. No, k sreči je šefe za nekaj dni prišel iz tujine domov, tiste dni sva izkoristila za to, da sva uredila še vso potrebno dokumentacijo, se odpeljala na drugi konec Slovenije, prevzela najinega Vančija in ga pripeljala domov. Potem pa je Šefe spet odšel, jaz pa sem dva meseca odštevala, da je prišel na dopust. Prvo potovanje sva že načrtovala!
Do takrat pa sem imela več kot dovolj časa, da sem v miru naročila opremo, ki jo je najin Vanči potreboval: posteljnino, brisače, kuhinjske krpe, posodo in pribor. Saj veste, nakupovanje in ženske, to je sprostitev!
Naslednjič pa o najinem prvem potovanju ….