Psihoterapevtka Alja Fabjan, ki smo gledali tudi v eksperimentu Poroka na prvi pogled, razkriva, zakaj danes mnogi čedalje težje dobijo svojo sorodno dušo.
Psihoterapevtka Alja Fabjan je sodelovala v drugi sezoni eksperimenta Poroka na prvi pogled, parom je pomagala premostiti težave, spodbujala jih je in svetovala, kako naj pristopijo eden do drugega in kako naj gradijo odnos.
Za Top24Novice.si je spregovorila o svoji izkušnji v eksperimentu, pa tudi o tem, zakaj je danes čedalje težje najti pravo ljubezen.
Kakšna izkušnja je bila za vas sodelovanje v eksperimentu Poroka na prvi pogled?
Z eno besedo – zanimiva. Resničnostni šovi so me namreč v mladostniškem obdobju precej zanimali in sem kakšnega tudi bolj redno spremljala. Že takrat sem se spraševala o psihološkem doživljanju udeležencev v šovu, kako reagirajo na občasno precej stresne okoliščine, ki jih takšni šovi prinašajo ter, kako se njihove reakcije čez čas tudi spreminjajo. Mojo odločitev za sodelovanje v šovu je spodbudilo tudi to, da ne gre za klasičen resničnostni šov, kjer si 24 ur na dan izpostavljen kameram, ampak za eksperiment, kateri se odvija okoli področja, kateremu se vsakodnevno posvečam pri svojem psihoterapevtskem delu ter katero je večini zelo pomembno in predstavlja večni izziv– ljubezni in partnerstva. Že preden sem spoznala prvega udeleženca, sem se precej spraševala o tem, kaj bi bilo lahko zanje težko in nekako v naprej sočustvovala z njimi. Zavedati se moramo, da si nihče ne more niti približno predstavljati, kaj doživljajo udeleženci resničnostnih šovov, gre za povsem nenavadno situacijo, okoliščine, v katerih lahko vsak reagira na način, ki mu je sicer tuj. Pritisk je lahko res velik. Nekateri udeleženci so me presenetili s svojo čustveno zrelostjo in stabilnostjo ter pripravljenostjo na to, da razrešijo konflikte ter trdo delajo na tem, da bi izboljšali tako odnos s svojimi partnerji, ter tudi s soudeleženci. Gre za res za nenavadno izkušnjo, iz katere smo verjetno vsi prišli bogatejši za kakšno spoznanje.
Kaj menite, je glavni vzrok (ali več teh), da nekateri ne morejo najti ljubezni? So njihove zahteve previsoke?
Menim, da je eden od vzrokov tudi v tem, kakšen je danes naš svet, komunikacija mladih poteka preko ekranov in tipkanja, tako smo nenehno v stiku z veliko ljudmi, zares pa z nikomer. Včasih so bile stvari bolj jasne – ljudje so se poročali v mlajših letih, morda s sošolcem, sosedom, sodelavcem, svet je bil manjši. Razveze so bile redkejše, iz roda v rod se je prenašala mantra, da je v zakonu treba pač potrpeti. Kar seveda ni dobro. Zdaj je precej drugače. Vsak trenutek lahko spoznavamo ljudi s celega sveta, z njimi klepetamo preko aplikacij in takšna komunikacija včasih, seveda zgolj na površju, zadosti našim potrebam po stiku, sploh, če smo precej zaposleni oziroma se zamotimo z različnimi aktivnostmi. Če si samski, je danes povsem sprejemljivo, morda kje celo bolj »in«, razhodi in razveze niso nič posebnega, oblike partnerskih odnosov postajajo vedno bolj raznovrstne. Možnosti izbire gredo v neskončnost, seveda to prinaša tudi ogromen stres in negativne posledice, na primer odtujenost. Za nekoga, ki ni vajen stikov in bližine, je iti na zmenek lahko izredno težko. In potem raje ostane pri tipkanju oziroma pri zelo površinskih odnosih. Preko aplikacij pa spoznavamo naenkrat ogromno novih ljudi, zato se pridruži tudi občutek, da lahko vsak trenutek spoznamo koga, ki bo »boljši« od tistega, ki je trenutno pritegnil našo pozornost. Svet je postal zelo hiter. Za razvijanje partnerskega odnosa pa je potreben čas.
Kaj bi svetovali osebam, ki želijo najti ljubezen, pa jim ne uspe? Kakšni so koraki do srečne zveze?
Predvsem, naj se posvetijo premisleku o vzrokih, zakaj jim še ni uspelo, v tem se skriva ključ do sprememb. Lahko namreč preberemo ogromno knjig o partnerskih odnosih, poskusimo upoštevati različne nasvete za srečno partnerstvo, a na koncu bo še vedno odločilno to, kdo v resnici smo. V stresnih trenutkih namreč ne moremo »upoštevati nasveta«, ampak pride na plan vse tisto, kar morda ni v skladu s tem, kar bi bilo dobro za zvezo. Za to, da preskoči iskrica, da se dva zaljubita, se mora zgoditi to, da na nezavedni ravni drug v drugem prepoznata tisto, kar jima je znano iz preteklih odnosov, iz primarne družine. Seveda gre pogosto tudi za vsebine, ki so vse prej kot prijetne in lahko čez čas prinesejo tudi spore in bolečino. Lahko bi torej rekli, da je edini recept za to, da bomo srečni v zvezi, to, da razčistimo svoje notranje vsebine, pozdravimo svoje rane iz preteklih odnosov in tako manj obremenjeni vstopimo v katerikoli odnos, s prijatelji, sorodniki, pa tudi s partnerjem.
Je vstop v eksperiment za samske pravi način, da spoznajo nekoga?
Vstop v eksperiment ali tudi v kakršnokoli drugo dejavnost ali skupino je način, da spoznamo ljudi. In to je vsekakor ključno na poti, da spoznamo tistega pravega – spoznati čim več različnih ljudi. Včasih pozabimo na to, da to, da spoznamo nekoga, s katerim smo si obojestransko všeč, da drug v drugem prepoznata nekaj, kar ju privlači, hkrati pa sta oba v obdobju življenja, ko si želita partnerske zveze, ni tako enostavno, poklopiti se mora kar nekaj dejavnikov. Zato je res pomembno, da smo odprti, da se družimo in imamo odprte oči in srce. Priložnosti si namreč moramo ustvarjati sami.