ponedeljek, 17 februarja, 2025

Po morju: Veselje ob nakupu čolna bi se kmalu prevesilo v tragedijo

Veselili smo se nakupa novega čolna, a kmalu ugotovili, da ni vse tako kot bi morali biti …

Splet okoliščin je pripomogel, da se je zgodilo, da sva s Šefetom po nekaj letih plutja z manjšimi čolni, končno lahko začela razmišljati o nakupu večjega. Želela sva si čoln, dolžine nekje med šest in osem metrov, s kabino, v kateri lahko prespita vsaj dva, s straniščem, hladilnikom, malo kuhinjo.

Naš Drago (foto: osebni arhiv)

Iskala sva in iskala in povsem po naključju našla oglas, v katerem so prodajali čoln, znamke Drago. Dolžina šest metrov in pol, po fotografijah zelo lepo ohranjen, šparoven in funkcionalen. Prav tak kot sva si želela.

Pa sva se odpeljala na otok Krk, kjer je bil na ogled. Prijazna lastnika sta nama vse razkazala, tudi na prvi pogled je bil čoln zelo lepo ohranjen, čist in vzdrževan.

Sicer je bil že na suhem vezu, tako da na prvo plovbo nismo šli, sva pa verjela vsemu, kar sta lastnika povedala o čolnu, ga zaarala in kasneje tudi kupila. Zanemarila sva dejstvo, da je bil čoln malce starejši kot sta v oglas zapisala prejšnja lastnika. A to sva vzela kot napako, ki se lahko zgodi vsakemu.

Brez olja in skoraj brodolom

Zima, ki naju je ločila do prve plovbe, se še nikoli ni tako vlekla. Pa se je le prevesila v pomlad in v mesec junij, ko sva najin nov čoln, najinega Dragota pripeljala v naš zalivček. Nanj sva znosila vse potrebno, prva plovba pa je bila krajša, saj smo se morali najprej spoznati.

Pa ni šlo dolgo, motor je ugasnil, nama pa nič jasno. V dobri veri, da je motor servisiran, pripravljen na plovbo, sva nekako verjela, da je to res. Pa se je izkazalo drugače. V njemu ni bilo olja, zato ni želel sodelovati z nama.

To sva rešila, kasneje se je izkazalo, da bo potreben kompleten servis. Ne jemljite me za besedo, saj nisem strokovnjak za servis motorja, vem pa, da je bilo potrebno zamenjati mnogi tistega, kar naj bi bilo že zamenjano.

Ko je bil motor brezhiben in varen, sva se odpravila na otok Silba. Že med plovbo je v notranjost čolna od nekje v tanki črti tekla voda. Se pravi, je čoln nekje puščal.

Šefe se je potopil z masko vse pregledal, nikjer nobene luknjice. Na Silbi šele sva ugotovila, da je ta curek, ki teče v čoln, vse močnejši. Podrla sva posteljo, odprla čoln, v prekatih pod posteljo je bil poln vode.

V paniki sva praznila čoln, zajemala vodo z vedrom in jo zlivala nazaj v morje. In ker Šefe hoče priti vsaki takšni uganki do dna, e tudi tukaj hitro ugotovil, da je vse skupaj le malenkost, zategniti je bilo potrebno nek ventil in voda je prenehala teči v čoln.

Osušila sva ga, postala in ugotovila, da vse napake, ki sta nama jih zamolčala prejšnja lastnika, niti niso bile tako velikanske, vse se je dalo rešiti.

V letu dni, odkar sva bila lastnika, je bil najin Drago tak kot mora biti, izpraven, popravljene so bile vse napakice in četudi sva bila na začetku že skoraj prepričana, da ga bova prodala, ker pač ni bilo tako kot bi moralo biti, sva ga kasneje vzljubila.

S popravki in izboljšavami je postal točno tak čoln, kot sva želela, kot sva upala, da ga bova nekoč imela. Majhen, funkcionalen, varčen. In niti za pet centimetrov prekratek! Ravno prav velik, da lahko z njim plujeva v majhne zalivčke, kjer sva popolnoma sama, ali pa v velike marine, kjer je sicer ponavadi najmanjši, ampak najin.

Vsem lastnikom čolnov, ki želijo prodati, pa polagam na srce: Bodite iskreni do kupca. Morje je potrebno spoštovati in ni prav, da prodajate mačka v žaklju. S tem lahko ogrozite marsikaj in naredi se lahko tudi večja nesreča.

Bodite pošteni, svoj čoln prodajajte tako kot si želite, da bi ga nekdo prodal vam. Navsezadnje moramo morjeplovci držati skupaj in si pomagati, mar ne?

Zadnji članki

Ne spreglejte