ponedeljek, 9 decembra, 2024

Po morju: Nakup prvega čolna in grenka izkušnja

Kakšno veselje je bilo pri hiši, ko smo kupili svoj prvi čoln! A še istega leta smo doživeli grenko izkušnjo …

Imeli smo velik steklen kozarec s pokrovom in vanj smo vsi člani družine dajali denar. Varčevali smo za svoj prvi čoln, ki je takrat stal približno sedem tisoč evrov. Za nas je to pomenilo zelo veliko denarja, a želja je bila še večja.

Naš prvi čoln (foto: osebni arhiv/ I. L.)

Varčevali smo dve leti, nato pa končno prešteli denar in se podali v nakup. Ker smo čoln kupili od znancev, je bilo lažje. Šefe je čoln dobro poznal že od prej, prejšnji lastnik nam je šel celo toliko na roke, da je čoln pripeljal do naše rezidence ob morju.

Kakšno veselje je to bilo! Otroci so vriskali od sreče, načrtovali, kam vse se bomo podali z njim. In res je bilo to poletje polno dogodivščin.

Ker je bil čoln majhen, nas pa veliko, smo si omislili še en manjši napihljiv čoln, kamor smo, kadar smo se odpravili na izlet za cel dan, natovorili prtljago in ga vlekli za sabo. To je bila slika!

Ampak, nismo pluli daleč, s Šefetom sva se dobro zavedala, da je morje močnejše od našega čolna. Pluli smo le do bližnjih zalivčkov, kjer smo bili sami.

Odvezan čoln

Že prvo leto smo imeli neprijetno izkušnjo, ki pa se je zaključila z najboljšim možnim scenarijem.

Čoln smo imeli privezanega na boji, dobro varovanega, a žal ne za človeške roke. Nekdo nam je naš čoln odvezal in ta se je znašel v skalah. K sreči je to videl naš sosed in takoj pritekel do nas.

Ker ravno takrat Šefeta ni bilo, je čoln rešil naš prijatelj, stekel v zaliv in ga odpeljal nazaj do priveza.

Otroci so jokali, prepričani, da je čoln uničen. A jo je zelo dobro odnesel. Le nekaj prask je bilo. Te pa sta kasneje Šefe in sosed popravila in čoln je bil na pogled še lepši kot prej!

Želja po večjemu

Morjeplovci dobro veste, da je čoln vedno za en meter prekratek. Vsi pa poznamo tudi rek, da se lastnik čolna iskreno veseli dvakrat: “Ko čoln kupi in ko ga proda.”

Naš prvi čoln smo imeli dve leti, nato pa je začel nagajati motor, otroci so rasli, želeli smo si več prostora, vse bolj je bila prisotna želja, da bi lahko s čolnom pluli še kam dlje, ne le do prvih zalivčkov.

Pa smo ga prodali. Takoj. Ker nismo skrivali njegovih napak in ker smo postavili zanj zmerno ceno. Na nas pa je že čakal za meter daljši čoln. Pravi lepotec. O njem pa naslednjič …

Zadnji članki

Ne spreglejte