Znana slovenska voditeljica je iskreno spregovorila o tem, da ni bilo lahko. Nov zakon je prinesel novo realnost, pričakovanja, bolečine …
Znana in priljubljena slovenska televizijska voditeljica in pisateljica Alenka Kesar je na družbenih omrežjih delila daljši zapis.

Z njim je razkrila, kaj vse s seboj prinaša drugi zakon. Sploh, če so vključeni tudi otroci, ki jih imata partnerja iz prvega oziroma prejšnjega zakona. Kesarjeva se je namreč drugič poročila z znanim pisateljem Kamenkom Kesarjem.
»S Kamenkom sva upala, da se bodo najini otroci razumeli. Da jim bo skupaj prijetno. Da si bodo morda, če bova imela res srečo, celo všeč. Nisva si pa drznila upati, da bodo prijatelji,« se je začel ganljiv zapis.
»Ker takšnih stvari ne načrtuješ, ne drzneš si. Še posebej ne, ko vstopaš v novo poglavje po ločitvi, kjer se združita dve življenjski zgodbi, ki prinašata vsaka svoje omejitve, bolečine, želje. Ker ne veš, kako bodo otroci sprejeli novo realnost, koliko bolečin bodo prinesli, koliko pričakovanj, koliko upanja.«
V nadaljevanju sta zapisala, da sta gledala svoje štiri otroke, ki so odraščali pred njunimi očmi. Prinašali so delčke sveta in jih polagali za skupno mizo. »Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom skupnih doživljajev, spominov, izkustev. Leta, ko sva se spoznavala, ko sem spoznavala njegove otroke in on moje. Vsi smo potrebovali čas, da se ujamemo, da se sestavimo v družino, da najdemo svoja pravila, svojo rutino, svoje vzvode moči,« se je glasil zapis.
V nadaljevanju pa: »Nikoli ni bila izziv ljubezen, ljubezni sva premogla za vse nas.
Potem se je zgodilo tisto najlepše.
Prijateljstvo. Pravo sestrstvo.«
Najmlajši sta imeli dve in tri leta
Ko sta se Kamenko in Alenka spoznala in zaživela skupaj, sta imeli najmlajši hčerki, Tara in Lina, dve in tri leta.
»Premajhni, da bi zares nosili spomine na življenje pred tem. Torej poznata samo to našo skupno resničnost. Ta svet, ki ga vsak dan skupaj gradimo.
In v tem svetu sta polsestri.
Z leti sta spletli vezi, ki so močnejše od definicij. Prepletli, zavili, utrdili. Postali sta pravi prijateljici. Tisti, ki si zaupata. Ki se razumeta. Ki se pogrešata.
Ko ju poslušava, kako se smejita do solz, pojeta, plešeta, kot da ju nihče ne gleda, se učita ena ob drugi, bereta, mečeta na koš, gresta na sprehod, na koncert … naju preplavi sreča,« sta zapisala.
»Tiho se pogledava in si šepneva: kakšni prijateljici sta! Ob večerih se sliši njuno hihitanje iz sobe, občasno se ena glasneje zasmeji, pa spet druga. Kakšna melodija za najino srce.
Starejša dva že stopata po svojih poteh, vsak s svojo svobodo. S svojim svetom. Odrasla sta, postavljena, osredotočena na svoj svet. A ko je nekaj srčnega, pomembnega, se zberemo vsi.
A »mali« dve, ki to nedvomno več nista. Mali dve sta prijateljici, sestri. Lani sta si za novo leto podarili obesek na katerem piše: “Nisva sestri po krvi, ampak sestri po srcu.” ,« sta zaključila zelo ganljiv in čustven zapis.

