Od smrti igralca Jerneja Šugmana je minilo že osem let. Se res nihče ni spomnil nanj?
Minilo je osem let. 10. decembra, leta 2017, se je v 49. letu starosti poslovil znani igralec Jernej Šugman.
Iz Drame so potrdili, da je umrl zaradi srčne kapi. »Tako sem šokiran, žalosten in obupan, da ne vem, kaj naj sploh rečem. Ni odšel le eden najboljših prijateljev in gledaliških kolegov, odšel je eden največjih slovenskih igralcev vseh časov. Vsaj v tem trenutku si ne znam niti predstavljati, kako bomo brez njega izpeljali preostanek sezone, saj je toliko vsega slonelo na njem – vendar pa je to v tem hipu še najmanj pomembno,« pa je za Dnevnik povedal ravnatelj Drame Igor Samobor.
Prvak ljubljanske Drame je v gledališču upodobil nekatere največje like, od Kralja Leara in Hamleta do Julija Cezarja in Ojdipa. Veljal je za igralca najzahtevnejših vlog. Med naslovne vloge, ki jih je oblikoval, sodi že legendarni Baal v režiji Eduarda Milerja, za katerega je prejel med drugim Borštnikovo nagrado za igro.
Prav tako pa je Šugman slovel tudi v številnih serijah in filmih. Mnogi gledalci se ga spomnijo po nanizanki Teater Paradižnik kot nepozabni vratar Veso, v Vrtičkarjih in v Naši mali kliniki, igral je tudi v seriji Trdoglavci.
Zaigral je tudi v številnih filmih: v Predmestju, Sladkih sanjah, Kratkih stikih, Lahko noč, gospodična, Zvenenju v glavi in letos v Nočnem življenju. Sinhroniziral je tudi več risank, med drugim je posojal glas očetu pujsu v Pujsi Pepi.
Se včeraj res ni nihče spomnil nanj?
Na spletnem profilu Od talenta do uspeha, pa pišejo, da je takrat na medmrežju deževalo na tisoče komentarjev. Številni so pisali besede sožalja.
Kaj pa danes?
»Jernej nas je zapustil na današnji dan. Takrat je na medmrežju deževalo na tisoče izjav sožalja. Danes ga ni omenil nihče. Da, tako hitro pozabljamo. In kakor hitro pozabljamo tiste, ki so nas prekmalu zapustili še hitreje pozabljamo njihove besede. Zakaj je to sploh pomembno? Zato ker svobodni vedno vidijo veliko dlje od drugih.
In Jernej Šugman je govoril takole: “Smisel za samoironijo seveda koristi. Pa ne le igralcem, vsakomur! Mar nismo ljudje navsezadnje sila smešni? Če bi si v hitrem posnetku zavrteli življenje neke običajne osebe, kaj bi videli? Da je njeno početje neznansko komično, vselej se vozi po eni in isti cesti, v službo in nazaj, dan je enak dnevu, pa čeprav jih ima na voljo le omejeno količino. Pri tem pa se enači z bogom in ima celo nekakšne načrte, ambicije … Ali ni to skrajno smešno? Kot bi gledal muho enodnevnico, ki izbira, kam bo šla poleti na dopust.”
Razmišljajte o tem in naredite kakšen korak izven predvidenih tirnic. Bodite drugačni. Bodite svoji. No, vsaj poskusite,« piše omenjeni Facebook profil.