Zaradi psa ga je lastnik apartmaja prosil, naj gre drugam … Pravilno ali ne?
Lastnik apartmaja na Hrvaškem je z nami delil pripetljaj, ki se je zgodil. Pričakoval je družino iz Slovenije in ko so se pripeljali na njegovo dvorišče, je doživel veliko presenečenje. Iz avta je skočil pes večje pasme.
»Ko sva se dogovarjala za najem našega apartmaja, ni omenil, da imajo tudi psa. Zaradi zelo slabih izkušenj iz preteklosti smo se odločili, da psov ne sprejemamo več,« je za Top24Novice.si pojasnil lastnik apartmaja.
Kaj se je zgodilo?
Ko je slovenska družina prišla in ko je lastnik apartmaja videl, da imajo s seboj tudi psa, jih je zavrnil. »Seveda so bili jezni, ker sem povedal, da pes žal ne more v apartma. Želeli so se pogoditi, doplačati za psa. A nisem sprejel. Užaljeno so odšli, nekaj dni kasneje pa nas ocenili z zelo slabo oceno,« nam je povedal lastnik apartmaja.
Njegove izkušnje niso najlepše
»Pogosto slišimo, da smo tisti, ki ne sprejemamo psov v naše apartmaje, nesramni. Da ne maramo živali,« je dejal. »A ni čisto tako. Težava ni v psih, ampak v lastnikih psov. Toliko slabih izkušenj skozi leta oddajanja smo imeli, da prideš do točke, ko enostavno ne zaupaš več.«
Kot je opisal, vsak lastnik psa najprej pove, da je njegov pes čist, vzgojen, miren, da ne laja. Vsak zatrjuje, da bo za svojim psom počistil. Nato pa je realnost popolnoma drugačna.
»Poudarjam, da izpostavljam samo slabe izkušnje. Vmes je bilo tudi veliko takšnih, ki so res lepo skrbeli za svoje pse, ti so bili res vzgojeni, pod nadzorom. Za njimi so počistili,« je dejal.
Nato pa razkril, kaj je v letih oddajanja apartmaja doživel:
- »Naš pes je naš družinski član in je svoboden!« Kar je pomenilo, da je pes prosto tekal po apartmaju, terasi in okolici. Po tednu dni je bila okolica polna pasjih iztrebkov. Seveda za svojim družinskim članom niso počistili.
- »Naš pes ne pušča dlak. Če pa jih že, vse počistimo. Imamo prav poseben sesalec, ki ga prinesemo s seboj na dopust!« O temu sesalcu ni bilo ne duha ne sluha. Dlake so bile po odhodu povsod. V postelji, v kuhinji, v kopalnici. Odeje smo zavrgli in kupili nove. Še ko smo za naslednjimi gosti čistili apartma, ti so bili brez psa, je bilo polno dlak!
- »Naš pes ne laja!« Uboga žival je bila cele dneve zaprta v apartmaju in je jokala od jutra do večera. Lastniki so bili na plaži, pes pa jih je čakal v apartmaju. Upal sem, da ni naredil škode. Pa jo je. V jogi zakonske postelje je ‘skopal’ veliko luknjo. Ogrizel je kavč in se nanj tudi večkrat polulal.
- »Naš pes je zelo vzgojen.« in za tem, zelo vzgojenim psom smo čistili balkon s kisom. Označil je namreč vsak centimeter le tega. Povsod so bili rumeni madeži. Ni bilo prijetno čistiti.
- »Naš pes bo miren na plaži.« Valjal se je po brisačah ostalih gostov, lastniki pa so se ob tem smejali. Seveda sem pripombe potem prejemal jaz. In ko je naslednjič prišla družina s psom, ki je bil pod kontrolo, je soseda znorela in jim prepovedala, da ga vozijo s seboj na plažo. Ni želela še ene slabe izkušnje. Ji lahko zamerite?
- »Naš pes je zelo prijazen in miren!« Ta zelo prijazen in miren pes je bil last dveh Poljakov. Ko sem se sprehajal okrog hiše, sva se srečala. Sama. Pes me ni poznal, prestrašil se je in me ugriznil v nogo. Poljaka sta po incidentu spakirala svoje stvari in zbežala. Ker sta bila prijavljena, smo jih seveda našli. A to je bila pika na i. Hvala lepa za nevzgojene lastnike psov. Nič več.