Pes se v vročini sooča s podobnimi, pogosto pa še hujšimi izzivi kot ljudje. Njegovi mehanizmi ohlajanja niso tako učinkoviti kot naši. Ko se poletno živo srebro povzpne nad 30 stopinj Celzija, se vročinski val ne konča le pri neprespanih nočeh in znojenju.
Za naše hišne ljubljenčke in tudi tiste v hlevih lahko visoke temperature pomenijo resno nevarnost za zdravje ali celo življenje. Vladimira Erjavec z Veterinarske fakultete v Ljubljani opozarja, da “pes v senci ni vedno varen”, saj lahko temperatura okolice tudi tam preseže kritično mejo, ki jo žival še lahko uravnava.
Sončarica: simptomi, prva pomoč in kako preprečiti nevarne posledice
Zakaj senca in klima v avtu včasih nista dovolj?
Mnogi skrbniki zmotno verjamejo, da je pes na varnem, če ima na vrtu na voljo drevo ali grmičevje. Vendar pa ob ekstremnih temperaturah zrak v senci ne kroži dovolj, da bi se starejša, bolna ali dolgodlaka žival lahko učinkovito ohladila. Še posebej nevarno je prepričanje, da je potovanje s psom v klimatiziranem avtomobilu povsem varno.
Problem nastane ob postankih. Avtomobil se v trenutku, ko ugasnemo motor, spremeni v vročo pečico. Tudi če se ustavimo le za kratek čas, se žival z gosto dlako (na primer pomeranec ali prinašalec) lahko močno segreje. Ko se vrnemo v vozilo, se kljub vključeni klimi telo živali pogosto ne more več dovolj hitro ohladiti. Strokovnjaki zato svetujejo: med vročinskimi valovi se izogibajte daljšim potovanjem, če niso nujna.
Najbolj ogrožene pasme: Od buldogov do starejših psov
Niso vse živali v vročini enako odporne. Obstajajo skupine psov, pri katerih je tveganje za toplotni udar izjemno visoko:
- Brahicefalične pasme: To so psi s kratkimi gobčki, kot so francoski in angleški buldogi, mopsi in bostonski terierji. Zaradi zoženih dihalnih poti se že v normalnih razmerah težko hladijo s sopenjem, v vročini pa ta mehanizem odpove.
- Majhni psi s sesedenim sapnikom: Yorkširski terierji, pomeranci in čivave so nagnjeni k težavam z dihanjem, kar vročina še dodatno poslabša.
- Veliki starejši psi: Labradorci, bernski planšarji in novofundlandci pogosto trpijo za nevrološko motnjo (paraliza grla), ki jim onemogoča učinkovito ohlajanje.
- Pri mačkah so toplotni udari redkejši, a vseeno nevarni za predebele živali, starejše mačke in pasme s skrajšanim obraznim delom, kot so perzijke.
Pravilo 7 sekund in nevarnost vročega asfalta
Ena največjih napak, ki jih lastniki psov počnejo poleti, je sprehajanje sredi dneva po mestnih ulicah. Asfalt na soncu absorbira ogromno toplote in lahko doseže temperaturo nad 50 stopinj Celzija, kar povzroči hude opekline na blazinicah šap.
Uporabite pravilo 7 sekund: položite hrbtno stran dlani na asfalt. Če je ne morete zdržati 7 sekund, je podlaga prevroča za vašega psa. Sprehode omejite na zgodnje jutranje in pozne večerne ure, ko so temperature znosne, podlaga pa hladnejša.
Trpljenje rejnih živali: Ko hlevi postanejo vroča past
Živali v vročini niso le naši hišni ljubljenčki. Rejne živali, predvsem v intenzivni reji, vročino prenašajo slabše kot nizke temperature. V Franciji so v enem samem vročinskem valu poročali o poginu 700 piščancev na eni sami kmetiji, medtem ko je običajna smrtnost le dva piščanca na dan.
Tudi v Sloveniji veterinarji opažajo več bolezni dihal, vnetij mlečnih žlez (mastitisov) in prebavnih motenj pri govedu in prašičih med vročino. Živali takrat manj jedo, pijejo več vode, njihova imunost pa pade. Za kmete je ključno, da zagotovijo:
- Neomejen dostop do čiste hladne vode.
- Umetno prezračevanje in pršenje v hlevih.
- Zmanjšanje gostote živali v boksih in med transportom.
Transport rejnih živali pri temperaturah nad 35 stopinj Celzija je smrtno nevaren in ga strokovnjaki odsvetujejo. Če je prevoz nujen, se mora izvajati izključno ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah.
Vročinski val: Kako se zaščititi pred vročino, dehidracijo in toplotnim udarom
Toplotni udar
Kako prepoznati toplotni udar in pravilno pomagati? – Če opazite, da žival močno sopi, je vidno oslabela, se opoteka ali celo izgubi zavest, gre za nujno stanje. Vročinski udar je lahko smrtonosen v nekaj minutah.
Prva pomoč:
- Žival takoj umaknite v senco ali hladnejši prostor.
- Nikoli ne uporabljajte ledene vode ali ledenih obkladkov! To povzroči krčenje žil (vazokonstrikcijo), kar toploto zapre v notranjost telesa in stanje poslabša.
- Uporabite mlačno ali hladno vodo (ne ledeno). Na manj poraščene dele telesa (trebuh, pazduhe) položite mokre, hladne brisače.
- Čim prej pokličite veterinarja.
Zlati nasveti za vsak vroč dan
Da bodo vaše živali v vročini varne, upoštevajte naslednje korake:
- Voda naj bo vedno na dosegu: Več posod z vodo po hiši in vrtu.
- Prilagodite obroke: Živali v vročini potrebujejo lažjo hrano, podobno kot ljudje.
- Nikoli v avto: Niti za pet minut, niti z odprtim oknom. Avto je poleti smrtna past.
- Sveža voda namesto mrzle: Preveč mrzla voda lahko povzroči krče v želodcu.
Naša odgovornost kot skrbnikov je, da živalim pomagamo prebroditi te težke dni. S pravilnim ravnanjem in pozornostjo na znake stiske lahko preprečimo tragedije in poskrbimo, da bo poletje prijetno za vse družinske člane – tiste na dveh in tiste na štirih nogah.