Vročinski val: Kako se zaščititi pred vročino, dehidracijo in toplotnim udarom

Prepoznate znake toplotnega udara? S tem lahko nekomu rešite življenje. Vročinski val jemljite resno.

Na zdravstvenem portalu.si opozarjajo, da je Slovenijo zajel prvi letošnji vročinski val, ki prinaša izjemno visoke temperature in povečano tveganje za zdravje. Vročina ni le neprijetna, ampak lahko povzroči dehidracijo, toplotno izčrpanost, toplotni udar in poslabšanje kroničnih bolezni. Najbolj ogroženi so starejši, kronični bolniki, otroci, športniki ter vsi, ki delajo na prostem.

Čeprav večina ljudi pozna osnovne ukrepe zaščite pred vročino, urgentne službe vsako poletje obravnavajo številne primere, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s pravočasnim ukrepanjem, zato na zdravstvenem portalu.si pojasnjujejo in svetujejo:

Zakaj je vročinski val nevaren?

Visoke temperature obremenijo organizem, ki se hladi predvsem z znojenjem. Pri tem izgubljamo velike količine vode in mineralov. Če tekočine ne nadomestimo pravočasno, lahko pride do dehidracije, padca krvnega tlaka, motenj zavesti in v najhujših primerih do življenjsko nevarnega toplotnega udara.

Posebno previdni morajo biti:

• starejši,
• kronični bolniki,
• otroci,
• nosečnice,
• športniki,
• delavci na prostem.

Kje se lahko v Sloveniji poleti ohladimo? Najboljše ideje za pobeg pred vročino

Zakaj so starejši najbolj ogroženi?

Oslabljen občutek žeje

S staranjem oslabi naravni mehanizem za zaznavanje žeje. Starejši zato pogosto ne občutijo potrebe po pitju, čeprav telo izgublja velike količine tekočine.

Posledice so lahko:

• dehidracija,
• omedlevica,
• padec krvnega tlaka,
• motnje zavesti,
• poslabšanje bolezni srca in ožilja.

Kako lahko pomagajo svojci?

Priporočljivo je, da:

• pripravijo več kozarcev vode,
• starejše spodbujajo k pitju vsakih 20–30 minut,
• poskrbijo za hladen prostor,
• preprečijo izpostavljanje soncu,
• spremljajo njihovo počutje.

Kako premagati vročino doma: najboljši triki za hitro ohlajeno stanovanje

Mesta so poleti pravi toplotni otoki

Beton in asfalt čez dan shranjujeta toploto, ponoči pa jo oddajata nazaj v okolico. Zaradi tega se mestna središča bistveno počasneje ohlajajo kot podeželje.

Posebej vroča so:

• mansardna stanovanja,
• najvišja nadstropja blokov,
• balkoni in terase brez sence.

Kronični bolniki potrebujejo dodatno zaščito

Visoke temperature predstavljajo veliko tveganje za ljudi s kroničnimi boleznimi.

Največ pozornosti morajo nameniti bolniki z:

Srčno-žilnimi boleznimi

Srce mora v vročini delati bistveno bolj intenzivno, zato lahko pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma ali poslabšanja srčnega popuščanja.

Boleznimi dihal

Bolniki z astmo, kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in drugimi pljučnimi boleznimi vročino težje prenašajo, saj dodatno obremeni dihala.

Vročina lahko spremeni delovanje zdravil

Poleti lahko nekatera zdravila učinkujejo drugače.

Posebej previdni morajo biti bolniki, ki jemljejo:

• zdravila za zniževanje krvnega tlaka,
• diuretike (zdravila za odvajanje vode).

Zaradi večje izgube tekočine se lahko krvni tlak preveč zniža, zato strokovnjaki priporočajo redno merjenje krvnega tlaka in posvet z osebnim zdravnikom, če so vrednosti prenizke. Zdravljenja nikoli ne spreminjajte brez strokovnega nasveta.

Tri najpogostejše napake pri uporabi klime: Prostor ni bolj hladen, račun za elektriko pa znatno višji

Toplotna izčrpanost – prvi opozorilni znak

Simptomi toplotne izčrpanosti

• močno znojenje,
• izrazita utrujenost,
• hladna in bleda koža,
• hiter, šibek utrip,
• omotica,
• slabost,
• bruhanje.

Ob teh znakih prizadeto osebo premestite v senco ali hladen prostor, ji ponudite tekočino in čim prej poiščite zdravniško pomoč.

Pozor: Toplotni udar je nujno medicinsko stanje

Toplotni udar nastane, ko telo izgubi sposobnost uravnavanja telesne temperature.

Znaki toplotnega udara

• telesna temperatura nad 39 °C,
• vroča in pordela koža,
• hiter in močan utrip,
• motnje zavesti,
• krči,
• izguba zavesti.

Ob sumu na toplotni udar nemudoma pokličite 112, osebo umaknite v senco ter jo začnite hladiti z mokrimi brisačami ali hladnimi obkladki.

Šport in rekreacija med vročinskim valom

Med telesno aktivnostjo telo proizvaja dodatno toploto, zato je tveganje za pregretje bistveno večje.

Priporočljivo je:

• vaditi zgodaj zjutraj ali pozno zvečer,
• zmanjšati intenzivnost treninga,
• redno piti vodo,
• ob prvih znakih slabosti takoj prekiniti aktivnost.

Zaščita delavcev na prostem

Gradbeni, cestni in drugi delavci na prostem sodijo med najbolj ogrožene skupine.

Pomembni zaščitni ukrepi so:

• dovolj pitne vode,
• pogosti odmori,
• senca ali hladen prostor za počitek,
• zaščitna oblačila in pokrivalo,
• delo v paru zaradi hitrejše pomoči ob morebitnem pregretju.

Kako se zaščititi pred vročino?

Najpomembnejši preventivni ukrepi:

• pijte dovolj vode,
• ne čakajte na občutek žeje,
• izogibajte se soncu med 10. in 17. uro,
• nosite lahka svetla oblačila,
• uporabljajte pokrivalo,
• zračite prostore zgodaj zjutraj in ponoči,
• podnevi senčite okna,
• omejite fizične napore,
• redno preverjajte počutje starejših.

Vročinski valovi postajajo vse pogostejši in intenzivnejši. Večina zapletov je preprečljivih, če pravočasno poskrbimo za zadostno hidracijo, se umaknemo iz vročine in zaščitimo najranljivejše.

Posebno pozornost namenimo starejšim, kroničnim bolnikom, otrokom in ljudem, ki delajo ali športno trenirajo na prostem. Že preprosti preventivni ukrepi lahko preprečijo resne zdravstvene posledice in rešijo življenje.

Dopustujete ob Jadranu? Pozor, izdan je rdeč alarm

Toplotni udar: Če ga prepoznate, lahko rešite življenje

Kako prepoznamo toplotni udar?

Toplotni udar prepoznamo po telesni temperaturi nad 39 °C, vroči koži, hitrem utripu, motnjah zavesti in krčih. Gre za nujno stanje, zato je treba takoj poklicati 112.

Koliko vode je priporočljivo piti med vročino?

Potrebe po tekočini so odvisne od posameznika, telesne aktivnosti in temperature okolja. Najbolje je piti večkrat po manjših količinah skozi ves dan in ne čakati, da postanemo žejni.

Kdo je najbolj ogrožen med vročinskim valom?

Največje tveganje imajo starejši, kronični bolniki, otroci, nosečnice, športniki in delavci, ki opravljajo fizično delo na prostem.

Ali lahko vročina vpliva na zdravila?

Da. Visoke temperature lahko povečajo učinek nekaterih zdravil, predvsem zdravil za zniževanje krvnega tlaka in diuretikov. Ob morebitnih težavah se posvetujte z zdravnikom.

Kdaj je najvarneje telovaditi?

Najprimernejši čas za telesno aktivnost je zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko so temperature bistveno nižje.