Napis TITO kot kulturni spomenik? So kamnite črke dediščina ali ideološki relikt? Slovenija se je znova znašla na pragu ideološkega viharja.
Ravno ko se zdi, da so duhovi preteklosti vsaj za trenutek potihnili, na plano udari novica, ki ne pusti nikogar ravnodušnega. Napis Tito na Sabotinu in nad Dekani, tisti gigantski kamniti opomnik preteklega sistema, bi lahko kmalu dobil uradni status kulturnega spomenika lokalnega pomena.
Mestna občina Nova Gorica je pobudo civilne iniciative že posredovala Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS), kar je sprožilo vprašanje: ali so te kamnite zložbe dejansko del naše zgodovinske identitete, ki jo je vredno zaščititi z zakonom, ali pa gre za provokacijo, ki bo le še dodatno razdvojila narod?
Grozljivo: Znana slovenska TV-novinarka razkrila, s kakšnimi obtožbami in napadi se sooča
Sabotin: Kamnita bitka s časom in politiko
Za marsikaterega Primorca napis Tito na Sabotinu ni le skupek belih kamnov, temveč simbol upora, ponosa in priključitve Primorske k matični domovini. Njegova zgodovina je skoraj tako razgibana kot slovenska meja. Postavljen je bil leta 1953, a zanimivo je, da je po uveljavitvi osimske razmejitve ostal na italijanski strani meje. Leta 1978, v času, ko je bil kult osebnosti še v polnem razcvetu, so mladinci in vojaki izvedli pravo logistično akcijo in napis preselili na slovensko stran.
Danes civilna iniciativa “Naš Tito” vztraja, da si ta zložba zasluži uradno zaščito. Aleksander Škrlj, eden od glasnih zagovornikov pobude, poudarja, da prav Titu gredo zasluge za obstoj Nove Gorice in za dejstvo, da je Primorska danes del Slovenije. “To hočemo ohraniti, to nam pomeni zelo veliko,” pravi. A medtem ko privrženci ob praznikih na hribu prižigajo bakle, nasprotniki v tem vidijo čaščenje totalitarnega voditelja, kar po njihovem mnenju nima mesta v sodobni demokratični državi.
Dekani: Še večji, še bolj opazen, še bolj kontroverzen
Če je Sabotin simbol meje, so Dekani simbol lokalne trme. Tamkajšnji napis Tito je nastal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in je po dimenzijah celo večji od tistega nad Novo Gorico. Zgradili so ga domačini, prostovoljci in celo osnovnošolci, kar mu po mnenju Zveze borcev Dekani daje status ljudskega spomenika. Denis Opatič iz omenjene zveze je jasen: gre za osebo, ki nam je priborila jezik in nas osvobodila fašizma.
Toda tu nastane pravna in strokovna dilema. Medtem ko je Sabotin že v območju registrirane kulturne dediščine iz prve svetovne vojne (kar mu že zdaj daje določeno stopnjo varstva), napis v Dekanih v registru ne obstaja. Še več, strokovnjaki opozarjajo, da prvi dve črki napisa v Dekanih stojita na območju arheološkega najdišča. Bo država dopustila, da se ideološki napis “zažre” v arheološko plast, ki je morda starejša od samega socializma?
Kulturni spomenik ali politični poligon?
Kaj sploh pomeni, da nek objekt postane “kulturni spomenik lokalnega pomena“? To ni le nalepka na papirju. Pomeni, da mora občina skrbeti za njegovo vzdrževanje, da so prepovedani kakršni koli posegi brez soglasja konservatorjev in da objekt dobi poseben status v zgodovinskem spominu kraja.
Zavod za varstvo kulturne dediščine bo moral zdaj opraviti težko delo. Presojati bodo morali o estetski, zgodovinski in družbeni vrednosti kamnitih črk. Kritiki se sprašujejo: če razglasimo napis Tito za spomenik, kje se ustavimo? Bomo zaščitili vsak grafit iz prejšnjega sistema? Po drugi strani pa zagovorniki trdijo, da je to del “land arta” (umetnosti v krajini), ki je specifičen za ta prostor in čas.
Šokantna razdvojenost: Bo odločitev padla na ulici ali v pisarnah?
Končna odločitev bo v rokah občinskih svetnikov. In tu se skriva največja nevarnost za lokalni mir. Razprave o tem, ali je napis Tito vreden zaščite, običajno hitro prerastejo v vpitje o taboriščih, povojnih pobojih na eni strani ter o partizanskem boju in socialni varnosti na drugi.
Priznajmo si, Slovenija v letu 2026 še vedno ni predelala svoje zgodovine. Za mnoge je ta napis hvaležnost za svobodo, za druge pa boleč opomin na kršitve človekovih pravic. Razglasitev takšnega spomenika lokalnega pomena bi lahko pomenila precedens, ki bi mu sledile še druge občine, kar bi slovensko krajino spremenilo v polje ideoloških oznak.
Potreba po mirnem razmisleku ali nov spopad?
Ali je napis Tito kulturna dediščina? Če definicijo dediščine razumemo kot nekaj, kar je skupnost ustvarila in kar odraža njeno preteklost, potem odgovor verjetno je pritrdilen. A vprašanje je, ali je ta dediščina takšna, da jo želimo zacementirati kot trajno vrednoto za prihodnje generacije.
O tem bodo odločale lokalne skupnosti. Morda pa je ravno to priložnost, da se namesto ponovnega kopanja jarkov vprašamo, kaj nam ti kamni zares sporočajo. Nas učijo zgodovine ali nas silijo v ponavljanje starih zamer? Odgovor na to vprašanje bo verjetno bolj šokanten kot sama razglasitev spomenika.