ponedeljek, 15 julija, 2024

Igra usode: Najin Robi

Bralka portala Top24Novice.si nam je poslala zgodbo po resničnih dogodkih. Usoda je včasih res nepredvidljiva …

foto: osebni arhiv avtorice

Tistega dne sem bila res vsa na trnih. Končno se je tudi meni nasmehnila sreča in zaljubila sem se. In kar je bilo še lepše, on mi je ljubezen vračal!

Nisem mogla verjeti, da se vse to res dogaja! Po vseh tistih nočeh, ko sem ležala v postelji in sanjala, da imam nekoga, nekoga, ki me ljubi, ki bi zame  naredil vse. In čudeži se dogajajo in prišel je. Povsem nepričakovano, takrat, ko niti pomislila nisem, da čaka name ljubezen.

»Zdravo, si sama?« me je ogovoril, ko sem čakala pred kinom.

Narahlo sem prikimala in bila oh in sploh presenečena, da me je tak lepotec izmed vseh zagledal in še ogovoril povrhu vsega.

»Večkrat prideš sama v kino,« je nadaljeval in se mi smehljal s tistimi nebeško modrimi očmi.

Odkimala sem. Besede mi nekako niso šle iz jezika. Naj mu povem, da sem tokrat res popolnoma na dnu? Celo tako zelo, da sem se sama odpravila med vso to množico veselih in zaljubljenih vrstnikov gledat romantični film in si zamišljati, da sem glavna junakinja jaz?!

»Tudi jaz sem tokrat sam. Prijatelj… me je pustil na cedilu,« mi je povedal in nato nadaljeval, da bi lahko sedla skupaj.

Spet sem le neumno prikimala in se čudila, kaj vidi na meni?! Morda sem mu celo všeč? No, saj ne izgledam slabo. Le sreče v ljubezni nimam, zadnje čase. A očitno se tudi to obrača!

Pa sva šla, skupaj v kino. Jaz in Robi. Povedal mi je, da je Robi, jaz njemu, da sem Ana. Film se je pričel, ampak njegova vsebina kar naenkrat ni bila več pomembna. Pravzaprav me je pričela motiti. Ker sem morala biti tiho, le gledala sem lahko, no, škilila k lepotcu in se ščipala v stegno, da bi se prepričala, da ne sanjam. Da se res ljubezen dogaja! Meni!

Med filmom me je narahlo pobožal po roki in ker je nisem odmaknila, jo je prijel. Srce mi je neusmiljeno bilo in že sem naju videla, kako objeta sediva v parku in gledava sončni zahod, kako se skupaj rolava po mestu in ko padem, mi poljubi razbolelo koleno. Oh, Robi!

In tokrat, tokrat ne sanjam, dogaja se.

Po končanem filmu me je Robi poljubil. Na usta, nežno, ljubeče, globoko. In bila sem njegova. Od tistega trenutka dalje, sem pripadala le njemu.

»Te bom še videl,« me je vprašal.

Še vpraša! Ja, normalno, ves čas, podnevi in ponoči! Haloooo!

»Lahko,« sem nekoliko sramežljivo prikimala.

»Jutri ne utegnem, pojutrišnjem pa sem prost,« mi je zatrdil. In zmenila sva se. V parku. Sanje se torej uresničujejo…

Tekla sem vso pot do Tininega doma. Morala sem ji povedati, da sem bila včeraj sama v kinu, da sem spoznala Robija, ki bo najbrž moj mož, oče mojih otrok, moja velika sanjska ljubezen.

Bila je doma in tako čudno rdeča v obraz.

»Ana, končno! Nekoga ti moram predstaviti! Tukaj je! Moj novi fant. Saj veš, pravila sem ti o njem,« je pričela moja sošolka in moja najboljša prijateljica.

Kimala sem, še prej pa sem ji želela povedati. Morala sem ji vendar povedati.

»Tudi jaz ti moram nekaj povedati,« sem hitela.

»Saj mi boš! Le spoznaj ga, ker potem mora iti! Potem mi vse poveš, prav?«

Odšla sem naprej. Sedel je v kuhinji. Sedel tam ob oknu povsem resen, nekoliko presenečen, morda celo prestrašen. Moj ROBI! Najin Robi?

»To je Robi. Moj novi fant,« ga je ponosno predstavila Tina.

Zelen v glavo je nekaj zamomljal, nato pa se uspešno izognil in skoraj pobegnil skozi vhodna vrata. Tina je le začudeno gledala za njim, jaz sem molčala. Bila sem v šoku, nisem mogla izjaviti niti ene besede.

»Očitno se mu je res mudilo,« je skomignila z rameni.

»Torej praviš, da mi moraš nekaj povedati? Kaj? Si končno zaljubljena?« me je spraševala Tina.

Naj ji povem o Robiju? Mojemu Robiju? Najinemu Robiju? Oh…..

foto: osebni arhiv avtorice

Zadnji članki

Ne spreglejte