Sredi ljubljanske kavarne se je odvijala drama. Nevzgojena otroka sta motila ostale goste, njun oče pa namesto, da bi ukrepal, storil to …
Digitalni ustvarjalec Urban Vehovar je na družbenih omrežjih delil daljši zapis. Razkril je, kaj se mu je zgodilo sredi kavarne.
»Včeraj zvečer, ob 19:30, sem odšel v kavarno (natančen čas prihoda lahko navedem, ker sem bil takrat dogovorjen za srečanje). V kavarni sta sedela tudi ženska in moški, verjetno poročeni par. Po kavarni pa sta tekala, vzklikala in ropotala s stoli njuna otroka, stara okoli 8 do 10 let. Mati ju je opozorila, da naj bosta tišja, kar sta upoštevala nekaj sekund. Nato pa sta začela ponovno tekati, vzklikati in ropotati s stoli,« je začel z zapisom.
Pristopil je k mizi
V nadaljevanju je zapisal, da se igra otrok ni končala, zato je sklenil, da pristopi k mizi in ogovori očeta.
»Ker se njuna igra ni končala, sem pristopil k mizi in očeta opozoril, da kavarna ni igrišče, in da naj se gresta otroka igrat ven, pred kavarno. Zakaj sem naslovil očeta, tega vam ne morem povedati. Morda zato, ker je imela mati pred sabo papirje, ki jih je pregledovala in je pogledovala vanje. Oče se je na moj poziv takoj odzval s tem, da me je napadel, češ kaj da me to moti, in kje da sedim, da me moti igra otrok. Ponovil sem, da kavarna ni igrišče, in da naj se otroka igrata zunaj. Pokazal sem mu tudi, kje sedim, le nekaj metrov stran,« je razkril razplet dogodka.
V nadaljevanju je zapisal:
»Pa sploh ne gre za to, kje sem sedel. Gre za to, da v kavarni veljajo določena pravila vedenja, in da se v kavarni ne igra, ker pač ni otroško igrišče. Poleg tega igra moti goste, ki niso prišli na otroško igrišče. Tukaj gre tudi za to, kar je še pomembnejše, da se zanika interes soljudi, da zanikanje njihovega interesa jasno kaže na pomanjkanje empatije, torej sposobnosti za vživljanje v čustva sočloveka in razumevanje njegovih potreb.
Očetu se je zdelo, da bi s tem, ko bi pokazal, da zmore upoštevati moje potrebe in potrebe soljudi zanikal svojo avtoriteto. Takšno razmišljanje je docela zgrešeno in avtoritarno. Kaže na osebnostno šibkost, na boj za avtoriteto za vsako ceno, ne pa na smiselno uporabo avtoritete.«
Slovenska družina v hrvaškem kampu ogorčena: »Psi imajo prednost pred otroci?!«
Tudi od otrok pričakuje empatijo
Avtor zapisa je dodal tudi, da tako kot od staršev, tudi od otrok pričakuje, da se bodo ozirali na čustva in potrebe soljudi, da bodo zmožni empatije.
»Razumem sicer, da je njihova osnovna potreba ta, da se igrajo, vendar pričakujem tudi to, da jih bodo starši naučili sočustvovanja. Ko gre za pravila obnašanja, gre za to, da jih bodo naučili tega, kako naj se vedejo v javnem prostoru, v tem primeru kavarni. Če jih starša tega nista naučila, je njuna vzgoja pomanjkljiva. Starša sta potemtakem odpovedala tako na ravni učenja osnovnih pravil vedenja, kot sta odpovedala na veliko globlji ravni, na ravni učenja, da je treba upoštevati čustva soljudi in njihov osebni prostor,« je zapisal.
Gre za vzorec varovalnega starševstva
»Na splošno ugotavljam, da gre za vzgojni vzorec – govorimo o varovalnem starševstvu – ki je v Sloveniji razširjen med starši. Pri tovrstni vzgoji se otroka prikrajša za normalno odraščanje. V bistvu se mu škoduje, ko se ne uči družbenih pravil in spoštljivega odnosa do sočloveka. Tako otrok ne odrase v zrelo osebo, ki se je sposobna obnašati v skladu z družbenimi pravili in vzpostaviti smiseln odnos do soljudi. Kar otroku in odraslemu ostane je, da spoštuje zgolj čisto moč, pravice močnejšega.«
Kakšno pa je vaše mnenje?
Otroci med počitnicami: Ali bodo ujetniki v lastnem domu, medtem ko vi delate?