Po finalu šova MasterChef so bili nekateri gledalci ogorčeni. Oglasili pa so se tudi sodniki in povedali svoje.
Zaključila se je 11. sezona priljubljenega kuharskega šova MasterChef. V finalu sta bili po dolgem času dve ženski, Barbara Poljanec in Miša Koplova.
Finalistki sta sodnikom, Karimu Merdjadiju, Luki Jezeršku in Mojmirju Šiftarju postregli deset hodni meni. Sodniki pa so več točk namenili Miši in jo s tem razglasili za zmagovalko letošnje sezone. Prejela je laskavi naziv MasterChef in denarno nagrado v vrednosti 50 tisoč evrov.
Razočarani gledalci
Tako kot vedno, sta obe finalistki imeli vsaka svoje oboževalce, ki so navijali. Tisti, ki so navijali za Barbaro, so ob razglasitvi zmagovalke bili razočarani.
Na družbenih omrežjih so zapisali, da ni pošteno, da bi morala zmagati Barbara.
»Moja favoritka je bila Barbara,« se je glasil komentar, spet drugi pa: »Ni pošteno, zmagati bi morala Barbara!«
Po koncu šova MasterChef so se oglasili tudi sodniki
Po še eni končani sezoni šova MasterChef so se oglasili tudi sodniki.
»Masterchef je pot. Pot na kateri odkrivaš sebe, se učiš, rasteš, spoznavaš, ustvarjaš in se utrdiš. Ne glede na uvrstitev, postaneš močnejši in izkušenejši. Masterchef je lahko priložnost, ki ti bo spremenila življenje,« je jasen Karim Merdjadi.
»V dveh letih moje vloge sem predvsem potrdil prepričanje, da je na prvem mestu kulinarika in vsak krožnik posebej. V MasterChef kuhinji tekmovalec potrebuje vse aspekte našega poklica. Iznajdljivost, pripravljenost, prilagodljivost in vedno biti v pričakovanju nepričakovanega. Četudi je kateri tekmovalec bolj podkovan to ne pomeni, da mu ne more spodleteti. Tako kot v našem poklicu je enako v tekmovanju, da nikoli ni nič samoumevno, in da se je potrebno truditi v vsakem trenutku,« pa ga je dopolnil Mojmir Šiftar.
In medtem, ko tako Miša kot drugouvrščena Barbara Poljanec kujeta načrte za prihodnost in verjameta v moč povezovanja, pa ekipa že vabi k prijavam v novo sezono. Luka Jezeršek verjame, da ima vsaka sezona svojo zgodbo. »Zgodbo o ljudeh, ki pridejo z iskro v očeh in sanjami na krožniku. Letos me je še posebej ganilo, kako globoko znajo tekmovalci črpati iz sebe – kljub stresu, pritisku in neizprosni konkurenci. Zmaga v MasterChefu ni le o najboljšem krožniku, temveč o rasti, srčnosti in nepopustljivosti. Kot sodnik sem izjemno ponosen, da sem lahko spremljal tako neverjetne preobrazbe. Vsak kandidat je zapustil kuhinjo drugačen – z več znanja, z več poguma in predvsem z vero vase.«