V eksperimentu je zelo turbulentno med Jano in Petrom. Kaj se skriva v ozadju njune zveze? Kaj je tisti pravi razlog, da imata tak odnos?
V eksperimentu Poroka na prvi pogled sodelujeta tudi Jana Šega in Peter Wolf.
Da se je Jana prijavila v eksperiment, je v veliki meri zaslužna njena mama. Z mamo, s katero sta zelo povezani, jo je nagovarjala, naj gre. Preden je vstopila v eksperiment in spoznala Petra, je bila njena želja, da bi imela zvezo, kjer bi lahko izrazila svojo ženstvenost. Želela si je nekoga, ki bi jo razumel, skrbel zanjo in s katerim bi lahko iskreno komunicirala.
S poroko s Petrom pa je eksperiment pokazal pravi obraz. Ni vse tako, kot si včasih zamislimo. In to je izkusila tudi Jana. Za Top24Novice.si je razkrila svoj pogled na eksperiment in odnos, ki ga ima s Petrom.
Ste menili, da je Peter preveč vsiljiv do vas? Vas je to odbilo? Gledalci namreč vidimo, da ste postavili zid.
Ja, me je zadušil in odbil. Ko je rekel da je prišel “na vse ali nič”, “da on ni prišel po prijateljstvo”, da si “želi dvojino in resen odnos”.
A sem se prvi teden trudila in mu vračala, kar je želel. Najbrž napaka. S tem sem želela spoštovati njegove želje, a sem se ob tem počutila, kot da zame ni bilo več prostora, da bi se stvari odvile naravno.
Jaz sem si želela, da se odnos gradi počasi in ne z občutkom pritiska.
Kaj vam v njegovem odnosu ni ustrezalo? Kaj je bilo tisto, kar je počel, da vas je odbilo?
Mislim, da me ni motilo nekaj konkretnega, ampak bolj občutek pritiska. Vsi očitki na njegove opazke so bili bolj zato, da vpraša sebe ali sem mu res tako kul, kljub temu, da ima že takoj cel kup stvari za povedat, ki ga motijo. Ker je bil Peter tako zelo odločen, da želi resen odnos, sem se jaz začela zapirati. Bala sem se, da bo vsak moj pozitiven odziv – objem, hec, nasmeh – vzel kot korak bližje ljubezni. Zato sem se umaknila in nisem bila več tako sproščena ali naravna.
Zato sem se umaknila in nisem bila več tako sproščena ali naravna do njega, kot bi sicer bila. Ja, kot gradbenik, sem hitro sezidala zid.
Ste mu poskušali to dopovedati?
Ja, seveda sem poskušala. Vsak od naju je skušal predstaviti svojo stran, svoje občutke in meje. Morda sva res preveč razčlenjevala vsako besedo, a mislim, da sva kljub vsemu prišla do točke, ko sva se, čeprav se nisva strinjala, vsaj bolje razumela.
Imela sem pa občutek, da je tudi Peter začel postopoma dojemati in razmišljati o tem, kaj sploh čuti — ali sem mu res jaz kot oseba všeč, ali pa mu je bilo pomembno predvsem njegov cilj, ne glede na pot, kako ga doseči.
Kaj pa potem, ko je sklenil, da spremeni taktiko in energijo usmeri vase?
To sem spoštovala, celo končno sem se smejala …. Ampak, kdor me pozna lahko potrdi, da dokler godrnjam, mi je mar … Ko utihnem, pa je problem. Mislim, da je bilo to dobro tudi zanj, ker je začel razmišljati, kaj sam potrebuje in iskreno želi … Kdo sploh je/sva v tem eksperimentu. In ali sem mu res tako zelo všeč, ali je bistvo le cilj, pot do tja pa nepomembna. Sama nisem pristaš taktike, sploh pa ne pristaš spreminjanja le te. Se pa opazi razlika mojih odzivov.