Anže, ki je postal eden od štirih finalistov šova Življenje na tehtnici, nam je razkril, kakšno presenečenje ga je čakalo, ko je prišel iz šova domov.
Kako se je bilo po tolikih tednih vrniti nazaj domov? Kako so vas sprejeli domači?
Pravzaprav precej nenavadno, podobno kot če greš na morje za 14 dni potem pa prideš domov(smeh). Domači so mi pri tastu in tašči pripravili pravo malo veselico. Moji najdražji, najbližji, prijatelji, pa seveda tudi moji Sanjski muzikanti so mi izrekli nepozabno dobrodošlico, plesalo in prepevalo se je do jutranjih ur, jaz pa sem se v bistvu samo predal trenutku in bilo je nepozabno!
So bili domači presenečeni nad vašo preobrazbo?
Najbolj presenečen je gotovo bil moj sinček Lovro, ker svojega atija sploh ni prepoznal … Je rabil en čas, da se me je navadil (smeh). Še zdaj ne vem, če me je prepoznal ali pa mogoče misli, da se je ati zamenjal(smeh).
Drugače pa so bili vsi presenečeni, so mislili, da bom obupal po 14 dneh, razen seveda moje žene, ki mi je bila v oporo cel čas, tako da vsaka ji čast.
Je tudi kdo od domačih vzporedno z vami hujšal doma? Jim je uspelo? Koliko kg so izgubili?
Ja, pravzaprav žena, ampak ona vedno shujša, ko je noseča, očitno je bila Zara lačna (smeh). Izgubila je 12 kilogramov, ampak z obema je vse v redu.
Kako se je bilo vrniti nazaj v domače okolje? Vam je kaj predstavljajo skušnjavo po starem načinu življenja?
V bistvu kar stresno, kar naenkrat je bilo spet en kup obveznosti, skrbi, in morem reči, da je s tega vidika bilo hujšanje v izoliranem okolju precej lažje, saj je bil fokus v glavnem le na eni stvari (hujšanju).
Pa vendar sem nekje po 10-14 dneh doma svoj fokus uspel usmeriti le proti enemu cilju, sestavil plan in ga izvajal do zadnjega dne.
Stari način življenja je za menoj, vedel sem pred vstopom v šov, zakaj sem se zredil, svitalo se mi je tudi rahlo, kako se da shujšati, manjkala pa mi je rahla brca v rit, ki sem jo tudi dobil, tako da nikoli nisem niti pomislil na kakšno skušnjavo (smeh).
Kakšni so vaši občutki pred velikim finalom? Ste pripravljeni?
Mislim, da sem pripravljen. Občutki so sicer mešani, kar se mi zdi čisto okej, gre vendar za tekmovanje in vsak si želi dobrega rezultata.
Moram pa povedati, da sem jedel zdravo, po prilagojenem jedilniku, pil zadostno količino vode, polagal veliko pozornosti na spanec in predvsem enormno veliko treniral ob vsaki priložnosti, kar se je na koncu izkazalo za najtežjo nalogo, ker sklepi precej trpijo, pa vendar mislim da sem naredil vse, kar je v moji moči (sklepi so zdržali) in si nimam kaj očitati, upam da bo ves ta napor dovolj.
Če vam ne uspe, komu privoščite zmago?
Mislim da je vsem, ki gledajo oddajo jasno, da privoščim zmago komurkoli od finalistov, razen Ines. Mogoče ljudje ne bodo razumeli zakaj smo se vsi tako “zarotili” proti njej, mislim, da nima smisla razpravljati pred javnostjo vse podrobnosti glede tega, rad bi jim sporočil samo, da smo tekmovalci ki smo bili do konca skupaj, šele proti koncu dojeli vso ozadje, da je stvar zelo kompleksna in se je ne da razložiti na kratko. Tako ali tako pa ni bistvena, ker smo vsi prišli hujšati, ne pa iskati prepirov.
Bom pa tako rekel, zame je ta šov predstavljal en nov začetek ali pa, če hočete tisti zadnji košček v mozaiku, do bolj polnega življenja.
Da bom boljši, bolj agilen človek, mož, oče, da bom lahko svojim otrokom prenesel vse lepe stvari in izkušnje, ki so jih name prenesli moji starši, stari starši. Da bom lahko tako, kot je moj dedi meni, tudi jaz svojim potomcem predstavil vse lepote, ki jih premore naša Slovenija, naše gore, našo kulturo in jim nenazadnje dajal vzgled, kako pomembno je, da se človek ne zapusti in živi kolikor je le mogoče polno življenje. Tako duševno in telesno v tem kratkem času, ki nam je na voljo tukaj na tem svetu.