Povsem po naključju sva odkrila Park Lijak Kamp in doživela nepozabno izkušnjo.
Po obisku PZA Sela na Krasu in ogledu Pomnika miru na Cerju, sva pobrskala za novim kampom in odkrila v bližini Park Lijak, kamp, ki je zelo priljubljen med padalci. Nad kampom je namreč vzletišče Lijak, ki je zaradi odličnih vremenskih pogojev zelo dobro obiskan.
Midva sva v kamp prišla brez jadralnega padala, dobila prosto parcelo, na prvi pogled ugotovila, da je kamp čist in urejen.
Ker je bilo še zgodaj, naredil pa se je čudovit dan, sva lastnika kampa vprašala, če je v bližini kakšna krajša pohodna pot. Predlagal nama je, da se skupaj z njim in padalci odpeljeva do vzletišča Lijak, nato pa se spustiva peš nazaj do kampa.
In sva šla. Skupaj še s šestimi padalci, med njimi le dva moška. Med vožnjo sem občudovala njihov pogum, sama grem težko že na lestev …
Na vzletišču je bilo polno letalcev, prizor, kako tečejo po travniku, nato pa se brez strahu ‘vržejo’ v globino je res zanimiv. A midva sva šla kar po trdem terenu.
Pot naju je vodila najprej še višje od vzletišča, nato pa se je počasi začela spuščati proti dolini. Kljub temu, da sva šla navzdol, je bilo kar naporno. Dan je bil vroč, tokrat sva imela vsaj vodo s seboj.
Po dobrih dveh urah hoje sva prišla v dolino, nato pa naredila še nekaj kilometrov in spet zagledala Park Lijak. Prav zanimivo naključje je bilo, da so ob približno istem času pristali v kampu tudi padalci, s katerimi smo si delili vožnjo navzgor.
Dan se je počasi prevesil v večer, v miru sva opazovala sončni zahod pred najinim Vančijem, uživala ob kozarčku rdečega vina in bila zadovoljna, da sva odkrila tudi ta kamp. Še se bova vrnila, saj ima vse, kar midva želiva. Lep pogled na okoliške hribe, čistočo in prijazne lastnike.