V seriji Nemirna kri igra mlada igralka Rosa Angela Romih. Razkrila je, kako je snemati prizore, kjer se poljublja z Maticem. Pa tudi, kaj je bilo zanjo najtežje …
V priljubljeni slovenski seriji Nemirna kri igra tudi igralka Rosa Angela Romih. Igra lik Zoje Veber, med gledalci pa je izjemno priljubljena.
Skozi dogajanje v seriji, je lik Zoje številnim gledalcem močno prirasel k srcu. Mnogi menijo, da je najboljši lik in da ga igralka zelo dobro igra.
Rosa Angela Romih nam je razkrila, kako je bilo snemati serijo Nemirna kri. Za Top24Novice.si je povedala tudi, katere prizore je najtežje igrala.
Kako je potekala avdicija za vlogo v seriji Nemirna kri?
Avdicija je bila precej običajna, imela je dva kroga; v prvem sem prizore odigrala sama, v drugem pa z nekaj različnimi igralci (chemistry read). Vprašali so me tudi kakšna se mi zdi Zoja in zastavili nekaj splošnih vprašanj o meni, npr. kaj imam rada, kaj študiram, s čim se ukvarjam.
Kakšna se vam je na prvi pogled zdela vloga Zoje Veber?
Zoja mi je bila že od začetka zelo pri srcu, njen opis mi je bil izredno simpatičen. Hitro sem videla veliko podobnosti med nama in si takoj predstavljala kako zabavno je igrat tako najstnico kot je ona.
Gledalci vas obožujejo, mnogi menijo, da ste v seriji najbolj prisrčni. Kakšni so občutki ob tem?
Pozitiven odziv gledalcev mi pomeni zelo veliko. Iskreno hvaležna sem, da sem dobila priložnost nastopati v seriji, ki doseže toliko ljudi. Upam, da lahko vsak najde delčke sebe znotraj naše zgodbe. Še posebej me pogreje pri srčku, ko se kdo lahko poistoveti z Zojo in z njenimi izzivi.
Z Maticem (Filipom Žunićem) igrata tudi malce bolj intimne prizore. Je to težko?
Ne bi rekla, da so težki, vsekakor pa zahtevajo posebno pozornost s strani obeh igralcev in režiserja. Vsi se dobro razumemo in si zaupamo, skupaj ustvarjamo varno in profesionalno delovno okolje.
Morda kakšna anekdota s snemanja, kak smešen trenutek?
Nimam specifičnega dogodka, ker se jih zgodi čisto preveč, z ekipo in zasedbo se veliko zabavamo, kar doda krasno atmosfero na set-u.
Kateri prizor je bilo najtežje posneti in zakaj?
Nekaj časa so mi bili najtežji prizori, ko sem igrala jezo in/ali žalost, še posebej, če bilo treba v prizoru jokati. Kasneje so mi taki prizori postali veliko lažji, celo prirasli so mi k srcu.
