Znana slovenska voditeljica je ganila številne. Tako čustveno je opisala, kaj se je dogajalo.
Znana slovenska voditeljica in pisateljica Alenka Kesar je s svojimi številnimi spletnimi prijatelji delila spomin iz otroštva. Razkrila je, kako se še danes pogosto spomni trenutkov, ki jih je doživljala kot deklica.
»Mami in oči sta šla neko poletje, ko sem imela 12 let, v Nemčijo k sorodnikom.
Nestrpno sem ju pričakovala in zelo pogrešala. Vsak dan sem hodila okoli našega bloka na Gubčevi v Krškem in iskala lepe kamne, ki sem jih doma oprala in posušila ter jih zlagala v mozaik,« je zapisala.
Dodala je: »Pri nama z bratom je bila najina stara mama iz Hrastnika, čudovita sivolasa babica. Ob večerih je pregledala mojo zbirko kamnov, kakšnega vzela v roke in si ga poznavateljsko ogledala ter ga položila nazaj v mozaik.«
Alenka Kesar po operaciji: »Bodite pozorni na kožne spremembe«
Prihod staršev
»Prišel je težko pričakovani dan prihoda staršev. Nervozno sem stala na vhodu v naš blok in čakala, kdaj se bosta pripeljala.
Ko sem zagledala stričev avto, sem kriknila in stekla po klancu k mami v naročje,« je zapisala.
Nato je opisala spomin na svojo mamo in očeta.
»Bila je tako lepa, v plisiranem krilu in beli bluzici, z lepo šminko. Stiskala sem se k njej in vpijala njen vonj. Planila sem še k očiju, zdel se mi je še lepši kot sicer,« je zapisala zelo doživeto.
»Doma sta mi dala darila, jemala sem jih iz vrečke in se čudila nad sladkarijami, ki jih pri nas nismo imeli. Obračala sem vrečke, gledala, kaj vsebujejo, klicala brata, da še on pogleda, kaj sem dobila, ko je pregledoval LP-plošče, ki sta mu jih prinesla,« je razkrila.
Takšnih sladkarij pri nas ni bilo
Razkrila je tudi, da je bilo nekoč v naši domovini zelo drugače.
»Prvič sem videla penice, bele in roza, ki so bile v lični vrečki, da so se videle skozi. Natančno se spomnim, kakšnega okusa so bile in kako sem si zadala, da vsak dan pojem samo eno belo in eno roza penico, česar se seveda nisem mogla držati.
Pa čokoladic v dolarskih zlatih papirčkih in različnih vrst čokoladic, ki so se mi topile v ustih,« je zapisala.
In dodala: »Kot zaklad sem jih spravila v omarico nad posteljo in jih razvrstila po »kategorijah«: čokoladne sladkarije, bonboni, žvečilni gumiji – joj, bili so okrogli, različnih barv, tisti, pakirani v meter. Prvič sem jih okusila. Poleg je bila še kategorija piškotov in lizik.«
Spomini so še vedno živi
»Vsake toliko časa se spomnim tistega dne. Tudi danes sem se ga in spomini so me zavrteli v tisto poletje v Krškem, ko sem bila še mlado dekle in so se mi na jeziku topile nove, še nikoli videne slaščice. Bil je lep dan,« je zaključila.