Po eksperimentu Poroka na prvi pogled se je življenje Jane spremenilo. Razkrila nam je veliko lepega …
Jana Šega in Peter Wolf sta iz eksperimenta izstopila kot prijatelja. Jana meni, da sta poleg Suzane in Kirilla edini par, ki je eksperiment zaključil spoštljivo, odraslo in prijateljsko.
Jana je za Top24Novice.si pojasnila, kaj jo je eksperiment naučil, pa tudi, kako se ima danes.
Zakaj ste se odločili, da vstopite v eksperiment?
V eksperiment sem vstopila, ker sem si želela nove izkušnje in priložnosti, da se naučim nekaj o sebi in o odnosih. Ni šlo za dopust ali promocijo, kot marsikdo misli — šlo je za izziv in korak iz cone udobja. Ker poznam svoje slabosti, je bil eksperiment priložnost, da jih odpravim ali jih vsaj bolje ozavestim. Hotela sem videti, kako delujem v povsem neobičajni situaciji, in seveda sem dopustila možnost, da mi strokovnjaki najdejo nekoga, ki bi mi resnično ustrezal. V eksperiment sem šla z željo, a brez pričakovanj po ljubezni, saj bi sicer lahko doživela veliko razočaranje.
Kako je bilo, ko ste prvič zagledali Petra? Vam je bil všeč?
Na prvi pogled mi je bil simpatičen, a je deloval nekoliko zmeden, morda celo prestrašen. Njegovega dihanja v tistem trenutku ne bom nikoli pozabila (smeh) … Sicer pa povsem razumljivo, saj gre za poroko z neznancem / neznanko. Kot človek mi je bil všeč, deloval je prijazen in iskren. In ker sem se za eksperiment odločila, sem tudi poskusila – kar s poljubčki že na poroki….
Kaj ste se od Petra naučili?
Od Petra sem se naučila veliko. Predvsem potrpežljivosti – kako vztrajati, ko ni prijetno, in ne pobegniti. Naučila sem se več o komunikaciji in o tem, da je včasih v redu, če ne slišiš vsega. Ko sem to dojela in znala njegove besede tudi kdaj ignorirati, sem bila še sama sebi manj zoprna (smeh). Naučil me je tudi, da se ljudje na stres odzivamo različno in da je včasih bolje narediti korak nazaj ter zadihati, kot reagirati impulzivno. Predvsem pa sem mu hvaležna, da sem od njega posrkala nekaj nežnosti in da znam biti malo bolj »damska« (smeh).
Kaj vas je naučil eksperiment?
Naučil me je, da ranljivost ni slabost in da je v redu reči: »Tega ne zmorem« ali »Tega ne čutim.« Veliko besed strokovnjakov me spremlja še danes; tudi od njih sem ogromno odnesla. Najbolj pa sem ponosna na to, da se končno ne počutim krivo za občutke drugih. Predvsem pa sem spoznala, da lahko ostaneš zvest sebi tudi takrat, ko je vse okoli tebe izpostavljeno kameram in komentarjem.
Če bi ponovno vstopili v eksperiment, bi naredili kaj drugače?
Želela bi si, da bi bila na začetku nekoliko bolj sproščena, kljub temu da mi je Peter hitro dal vedeti, po kaj oziroma po koga je prišel. Manj bi se bala, da bi bile moje pozitivne geste razumljene kot »korak bližje ljubezni«. A ravnala sem tako, kot sem v tistem trenutku najbolje znala, zato ničesar ne obžalujem. Niti tega, da sem mu že na poročni dan med fotografiranjem povedala, da nimam velikih pričakovanj.
Se je v eksperimentu zgodil kak dogodek, ki vam je posebej ostal v spominu?
O ja, kar nekaj jih je!
Od zelo lepih pogovorov do trenutkov, ko sva se s Petrom iz srca nasmejala. Pa tista polomija ob obisku Vilija in Maje – drug drugega sva špecala kot dva otroka. No, ta trenutek bi morda danes spremenila. V plesu pa sva bila kot dva metulja. Zelo dragocene so bile tudi najine debate po snemanjih. Ko mi je poklonil verižico, je bila moja prva misel: »Ojoj, jaz pa zanj nimam nič,« zato sem morda reagirala bolj hladno. A verižico z veseljem nosim še danes in vem da on to ceni.
Sta s Petrom še v stikih?
Ja, sva – občasno. V SPA nama še ni uspelo iti, čeprav sva bila kar glasna glede tega, da bova ohranila razvajanje z zadnjega »zmenka«. Nisva par, si pa dovolim reči, da sva poleg Suzane in Kirilla edini par, ki je eksperiment zaključil najbolj odraslo, spoštljivo in prijateljsko. Še vedno se znava hitro sporeči, a hkrati tudi skomunicirati.
S kom se še slišite?
Lahko rečem, da skoraj z vsemi. Z nekaterimi več, nekaterimi manj … Seveda ne redno in ne vsak dan, a zamer ne gojim do nikogar. Nobenega stika nimam z Andrejem.
Eksperiment mi ni dal le izkušenj in spoznanj, ampak tudi nekaj zelo dragocenega – prijateljstvo z Milli. To »iskrico« sem začutila že ob njenem prihodu na dekliščino in nisem se motila.Z Maticem sva prav tako v stikih; oba pa se rada odzoveta na moje humanitarne in prostovoljske akcije, kar cenim bolj kot vsako skupno kavo. V stiku sem tudi z Anjo – trenutno nekoliko manj, a vem, da bo prišel spet čas tudi za kakšen »rock« ali »punk« (smeh).
Ste še samski?
Da, še sem – ali pa spet! Saj sem komaj iz frišnega zakona. Je pa mojo pozornost pritegnil čudovit moški, s katerim sem imela zelo lep pogovor. Ob njem sem bila povsem jaz, saj sploh ni vedel, da sem sodelovala v oddaji, kar mi je bilo res prikupno – brez debat o eksperimentu. Dokler me ni nekdo pocukal za rokav, me povprašal po Petru in prosil za slikanje. No, na srečo to ni pokvarilo nadaljevanje debate …