Nada Zorec, ki je gospodarica v šovu Kmetija, je s svojimi besedami dala misliti celi Sloveniji. Se strinjate z njo?
V resničnostnem šovu Kmetija že več sezon sodeluje tudi Nada Zorec. Nada je gospodarica kmetije in je mentorica tekmovalcem.

Preko nje tekmovalci dobijo tedensko nalogo, je stroga, a poštena. Če nalogo uspešno opravijo, jih Nada tudi nagradi. Včasih jih preseneti tudi z domačim kruhom, potico ali kakšno drugo sladico.
Nada je prava gospodarica. Niso ji tuja kmečka opravila, je dobra gospodinja in spoštuje živali. Tekmovalcem vedno govori, da so živali na kmetiji prve, vse ostalo lahko počaka.
Nekoč zaničevana
Gospodarica Nada je nedavno klepetala z novinarko Vesno Meško. Za revijo Jana je razkrila, kaj pomeni biti kmečka ženska. Med drugim je povedala tudi: »Ko sem po osnovni šoli hodila v službo v Zagorje, je bil naziv kmetica nekaj zaničevalnega.
Kot da si nekdo s hribov, ki ni nič vreden. Ob dneh, ko sem bila od pete do glave umazana, tudi sama nisem bila ponosna, da prihajam s kmetov, a danes vem, kaj to pomeni. V čast mi je in nikjer me ni sram povedati, kdo sem.«
Besede, ki so obkrožile Slovenijo
Gospodarica Nada pa je nekaj zelo močnih besed povedala tudi v kratkem posnetku. Njene besede so takoj obkrožile Slovenijo.
»Ko bi ljudje vedeli, kako lepo je na podeželju in kako dobra hrana je, pridelana doma, bi to hrano bolj cenili. Verjemite.«
Z njenimi besedami so se strinjali številni. Številni Slovenci so prav tako mnenja, da bi moral biti slovenski kmet bolj spoštovan, saj je dragocen.
Kdo je Nada Zorec?
67-letna Nada nima časa počivati. Rojena in vzgojena je v kmečkem duhu. Ima veliko kmetijo, na njej več sto kokoši, za katere skrbi. Ukvarja se tudi s pšenico in vinogradništvom.
Je predsednica Društva kmečkih žena Tavžentroža, ki ima 300 članic in izjemno dobro deluje. Vedno z veseljem pove, da vse članice rade sodelujejo in organizirajo razne dogodke, na katerih si vzamejo čas za mlajšo generacijo, da jo naučijo, kaj sta narava, kmetovanje in tako razdajajo ter širijo znanje iz roda v rod.

