Voditeljica Ana Praznik je iskreno spregovorila o ozadju oddaje Delovna akcija. Razkrila pa je tudi skrivnost …
Tudi letos številni gledalci spremljajo oddajo Delovna akcija. Voditeljica Ana Praznik skupaj z mojstri uresničuje sanje.
Za portal Top24Novice.si je voditeljica Ana razkrila, kakšno je ozadje snemanja Delovne akcije. Povedala pa je tudi skrivnost o rdeči bundi.
Po prenovi sem govorila z nekaj družinami. Vsi so mi povedala enako: »Ana je zelo srčen človek!« In vsi so veseli, ker so vas spoznali. Kaj vam to pomeni?
Oh, kako lepo. To so besede, ki pobožajo dušo in napolnijo srce. Vedno se trudim, da bi se naše družine dobro počutile v naši družbi, da bi jim bila izkušnja z Delovno akcijo lepa, takšna, da si jo bodo za vedno zapomnili.
Kako naporen je projekt Delovna akcija? Kaj vas žene, da vztrajate?
Ne bomo jamrali, a ne 🙂 , vendar je projekt kljub temu izjemno naporen. Ne samo organizacijsko, pač pa tudi izvedbeno, fizično in psihično. S številčno ekipo smo odsotni od doma dobre tri mesece. Živimo v hotelih, raznih nastanitvah, se zgodaj zbujamo in pozno zvečer vračamo.
Da vztrajamo in se ženemo se mi zdi, da je ključno to, da se z ekipo res dobro razumemo. Ne vem, kako bi drugače lahko izpeljali takšen projekt. Sploh osem let zapored.
Ne morem mimo negativnih komentarjev. Kaj mislite, razmišljajo komentatorji, ki ne privoščijo niti takšnim družinam, ki res nimajo ničesar?
Pred leti sem si postavila pravilo, da ne berem komentarjev na oddaje. Prvo leto sem jih, pa sem bila popolnoma zgrožena nad gnusom, ki ga je človek zmožen sproducirati in deliti z ostalimi. To me je jezilo, hotela sem popraviti to krivico in na koncu ugotovila, da ljudi ne bom mogla spremeniti. Lahko pa sem jim vzor s svojimi besedami, s svojimi dejanji. Tako da širim lepe besede, pozitivno energijo in včasih komu nastavim ogledalo. Ves ta gnus, nesreča, neprivoščljivost izhaja iz nekih frustracij, ki jih posamezniki še niso predelali. Želim jim, da bi jim čim prej uspelo.
Kako vaša družina, prijatelji, spremljajo Delovno akcijo? Vas pogrešajo?
Seveda gledajo, spremljajo, me bodrijo, pošiljajo lepa, pozitivna, spodbudna sporočila. Včasih se tudi vsedejo v avto in pripeljejo, da me objamejo, ko začutijo, da to potrebujem. Res sem hvaležna za njih. Za vsakega posebej.
Kaj pa ta rdeča bunda? Spremlja vas iz sezone v sezono. Postala je nek zaščitni znak. Je še ista?
Heheh, ja, pa je res postala neke vrste zaščitni znak. Moram pa priznati, da ni ista. Menjamo jo nekje na dve leti, ko je že res dotrajana. Delam v njej in v dveh letih se nabere kar nekaj barvnih pack, luknje sproti krpam, saj se bunda veliko pere in posledično se tudi hitreje obrabi. Vendar vedno želim biti trajnostna tudi z oblačili, ki jih nosim v Delovni akciji. Tako da se mnogi kosi pojavljajo v različnih sezonah.
Ob koncu pogovora pa je voditeljica Ana podala še sporočilo, ki smo ga prebrali in slišali že mnogokrat. Morda se bo kdo izmed bralcev vanj tokrat tudi poglobil:
Bistvo je očem nevidno. Če hočemo videti, moramo gledati s srcem.
(Antoine de Saint – Exupery)