Žavbi je ime, ki se bo v anale slovenskega parlamentarizma zapisalo z neizbrisnimi črkami, a žal ne zaradi vrhunskih zakonskih predlogov, temveč zaradi besednjaka, ki bi mu težko rekli primeren celo za najbolj zakotno gostilno, kaj šele za hram demokracije.
Poslanec največje vladne stranke Svoboda, Lenart Žavbi, se je namreč znašel v središču zgodovinskega škandala, ki je danes dobil svoj epilog: uradni opomin z javno objavo zaradi kršitve etičnega kodeksa.
Zgodovinska sramota, ki je prvič v zgodovini aktivirala etični kodeks
Gre za dogodek, ki ga v Sloveniji še nismo videli. Čeprav so se slovenski poslanci v zadnjih tridesetih letih obmetavali z vsemi mogočimi žaljivkami, od “komunajzarjev” do “fašistov”, je prav Žavbijev “vazelin” tisti, ki je prelil čašo in prisilil kolegij predsednice državnega zbora k najstrožjemu ukrepanju do zdaj.
Kaj se je dejansko zgodilo za zaprtimi vrati?
Vse se je začelo na seji mandatno-volilne komisije, kjer bi morala biti tema resna in profesionalna – obravnava kandidature za novega zagovornika načela enakosti. Namesto strokovne debate pa smo bili priča verbalnemu zdrsu, ki je šokiral javnost. Žavbi se je namreč obregnil ob financiranje te institucije v prejšnjem mandatu in izjavil, da so prejšnje oblasti dodatna sredstva “dale z vazelinom”.
Izjava ni bila le vulgarna, temveč v svojem bistvu globoko žaljiva in homofobna, zlasti ker je bila uperjena proti instituciji, ki jo vodi Miha Lobnik – človek, ki je v javnosti znan kot dolgoletni aktivist za pravice istospolnih. Lobnik je besede vzel osebno in jih označil za nedopustne, kar je sprožilo plaz obsodb z vseh strani političnega pola.
Žavbi in “izgovor o bullyju”: Ponesrečen poskus reševanja ugleda
Ko je postalo jasno, da je šel predaleč, se je Žavbi skušal izvleči z nenavadno razlago. Trdil je, da njegova opazka sploh ni bila namenjena Lobniku, temveč Jelki Godec iz SDS, ki jo je ob tem celo označil za “bullyja” (nasilneža). A javnost in preostali poslanci mu niso nasedli. Če je bila izjava namenjena ženski kolegici, je bila morda celo še bolj sporna in seksistična.
Kljub njegovemu poznejšemu javnemu opravičilu, ki so ga mnogi razumeli kot izsiljenega, se politični mlin ni ustavil. Podpredsednik državnega zbora Danijel Krivec (SDS) je vložil predlog za presojo kršitve etičnega kodeksa, ki ga je Kolegij predsednika DZ danes z večino tudi potrdil.
Prvič v zgodovini: Opomin z javno objavo
Etični kodeks poslancev je bil dolga leta le “mrtva črka na papirju”. Poslanci so ga sprejeli, da bi pomirili javnost, a ga v praksi nikoli niso zares uporabili za sankcioniranje lastnih vrst. Danes se je to spremenilo. Žavbi je postal prvi poslanec v zgodovini neodvisne Slovenije, ki mu je bila izrečena sankcija po tem kodeksu.
Slovenske novice navajajo: Izrečen mu je bil opomin z javno objavo, kar pomeni, da bo informacija o njegovem neprimernem vedenju najpozneje v 24 urah objavljena na uradni spletni strani državnega zbora. To je najhujša možna sankcija, ki jo kodeks predvideva za hujše kršitve. Čeprav Žavbi zaradi tega ne bo izgubil mandata ali plače, pa je moralni poraz nepopravljiv. Njegovo ime bo zdaj za vedno povezano s tem zgodovinskim “črnim petkom” parlamentarne kulture.
Kaj to pomeni za politično kulturo v Sloveniji?
Mnogi analitiki se sprašujejo, ali bo ta primer končno prinesel streznitev v državni zbor. Že v tem sklicu, ki traja šele od aprila, smo bili priča vulgarnim izpadom (spomnimo se samo Stevanovićevih besed ali Mahničevih opazk). Toda prav ta primer, kjer je v glavni vlogi nastopal Žavbi, je poenotil praktično vse poslanske skupine.
Sankcioniranje so podprle vse stranke, kar kaže na to, da je nivo komunikacije dosegel dno. To je dno, kjer celo politiki sami ugotavljajo, da tako ne gre več naprej. Nekateri poslanci so ob tem celo poudarili, da bi moral etični kodeks veljati tudi za vedenje poslancev zunaj dvoran DZ. Ne pozabim, da so tu tudi socialna omrežja in v javno življenje. Verbalni napadi so na teh mestih postali dobesedno vsakodnevna stalnica.
Žavbi kot lekcija za prihodnost
Ta primer jasno kaže, da poslanci niso nedotakljivi bogovi, ki lahko govorijo karkoli pod krinko poslanske imunitete. Etični kodeks mora biti orodje, ki varuje dostojanstvo institucije. Miha Lobnik, ki se mu mandat izteka oktobra, bo svojo pot zaključil z grenkim priokusom, a hkrati z zadoščenjem, da so institucije stopile v bran njegovemu osebnemu dostojanstvu.
Žavbi pa bo moral v prihodnje močno paziti na svoj besednjak. Vazelin, ki ga je uporabil v svoji metafori, mu očitno ni pomagal, da bi lažje zdrsnil mimo odgovornosti. Nasprotno, prav ta beseda ga je priklenila na parlamentarni sramotilni steber, s katerega se ne bo tako zlahka umaknil.
Slovenski volivci si zaslužijo nivo komunikacije, ki temelji na argumentih, ne na vulgarnostih. Naj bo ta zgodovinski opomin opozorilo vsem, ki sedijo v tistih klopeh: ljudje vas opazujejo, etika pa, kot kaže, končno dobiva svoje zobe.