Umrl je Matjaž Kmecl, pomemben slovenski literarni zgodovinar in član osamosvojitvenega predsedstva.
Slovensko kulturno, literarno in politično prizorišče je izgubilo pomembno osebnost. Umrl je akademik Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar, slovenist, pisatelj, dramatik in nekdanji politik, poroča časnik Delo. S svojim obsežnim strokovnim in ustvarjalnim delom je pustil pomemben pečat v slovenski literarni vedi, ob prelomu osemdesetih v devetdeseta leta pa je sodeloval tudi pri ključnih političnih procesih v času osamosvajanja Slovenije.
Med drugim je bil član petčlanskega predsedstva Republike Slovenije, ki je delovalo v obdobju nastajanja samostojne države.
Od študija slovenistike do univerzitetne kariere
Matjaž Kmecl se je rodil 23. februarja 1934 na Dobovcu pri Trbovljah. Po končani gimnaziji v Celju se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je študiral slovenski jezik in književnost. Študij je zaključil leta 1959, enajst let pozneje pa doktoriral z raziskavo s področja sodobne slovenske novele.
Večino svoje poklicne poti je preživel na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1960 se je tam zaposlil kot asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti. Sledila so napredovanja v docenta, izrednega in rednega profesorja slovenske literarne zgodovine. Med letoma 1977 in 1979 je fakulteto vodil tudi kot dekan.
Pomemben pečat v slovenski literarni zgodovini
Kmecl je sodil med najvidnejše raziskovalce in poznavalce slovenske književnosti. Njegovo strokovno zanimanje je bilo usmerjeno predvsem v razvoj slovenske literature, njeno zgodovino in literarno teorijo.
Med njegovimi odmevnejšimi deli je knjiga Tisoč let slovenske literature, v kateri je predstavil bogato zgodovino domače književnosti. Poleg znanstvenih in strokovnih besedil je ustvarjal tudi eseje in leposlovje, posebno mesto v njegovem opusu pa ima dramatika.
Sodeloval je pri številnih kulturnih, strokovnih in uredniških projektih. Pomemben del njegovega delovanja je bilo tudi uredniško delo, med drugim pri reviji Jezik in slovstvo.
Aktivno sodeloval pri političnih spremembah v Sloveniji
Poleg akademskega in kulturnega delovanja je bil Kmecl dejaven tudi v političnem življenju. Med letoma 1982 in 1986 je vodil republiški komite za kulturo, ki je takrat opravljal naloge, primerljive z današnjim ministrstvom za kulturo. Pozneje je deloval tudi v vodstvu Zveze komunistov Slovenije.
Pomembno politično vlogo je prevzel leta 1990, ko je bil na prvih večstrankarskih volitvah izvoljen v predsedstvo Republike Slovenije. Petčlansko telo so poleg Milana Kučana sestavljali še Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Ivan Oman in Dušan Plut.
Kot član predsedstva je bil del političnega vodstva v enem najpomembnejših obdobij slovenske zgodovine. Sodeloval je v dogajanju, ki je spremljalo osamosvajanje Slovenije in oblikovanje temeljev nove, samostojne države.
Tragedija, ki je zaznamovala Slovenijo: Dve mladi pevki sta umrli, tretja na dolgotrajnem okrevanju
Član Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Njegov prispevek k slovenski znanosti in kulturi je bil prepoznan tudi z izvolitvijo v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU). Leta 1997 je postal njen izredni, leta 2003 pa redni član. Med letoma 2002 in 2007 je opravljal funkcijo tajnika razreda za filološke in literarne vede.
Za svoje dolgoletno delo in zasluge je prejel več pomembnih priznanj. Med njimi so zlati častni znak svobode Republike Slovenije, Pretnarjeva nagrada in naziv ambasador slovenske literature. Priznali so mu tudi posebne zasluge za lokalno okolje, saj je postal častni občan Velenja in Ljubljane.
Ljubezen do vrtnic, ki je prinesla tudi slovenski sorti
Matjaž Kmecl je imel poleg literature in kulture še eno nekoliko manj znano strast – vrtnarjenje oziroma žlahtnjenje vrtnic.
Svoje zanimanje je nadgradil v ustvarjalno dejavnost in vzgojil tudi dve slovenski sorti vrtnic, ki ju je poimenoval po pomembnih osebnostih slovenske kulturne zgodovine: Prešeren in Trubar.