Gregorju je v MasterChefu zmanjkal le korak do najboljše peterice, danes pa so pred njim že novi začetki.
Gregor Spudič, priljubljen tekmovalec letošnje sezone, je MasterChef zapustil tik pred najboljšo peterico, a na svojo pot gleda s ponosom. V pogovoru za Top24Novice nam je zaupal, kako danes gleda na celotno izkušnjo, s kom se je najbolj povezal in kaj pripravlja v prihodnosti.
Gregor, kako bi opisali občutke, ko ste izvedeli, da zapuščate MasterChef tekmovanje?
Seveda mi je bilo hudo. Ko enkrat prideš med najboljših šest, bi rad še malo ostal v tisti kuhinji. Ampak pri zadnjem kuhanju sem moral slediti Mojmirju in pripraviti njegov krožnik. Ko sem izvedel, da grem domov, sem si rekel: »Gregor, danes te je premagal Mojmirjev krožnik. Lahko greš domov z dvignjeno glavo.« Mojmir mi je od vseh sodnikov najbolj prirasel k srcu in nekaj posebnega mi je, da sem prav z njim zadnjič kuhal v MasterChef kuhinji. Če bi mi kdo na začetku, ko sem stal tam s svojim šmornom, povedal, da bom prišel tako daleč … ma, ne vem, če bi mu verjel.
Ob slovesu mi je Luka v imenu sodnikov izročil še darilo. In kaj sem dobil? Kurkumo, kaj pa drugega! Začel sem s kurkumo in s kurkumo sem tudi končal. Veliko mi pomeni, da so se sodniki spomnili ravno na to. Bolj po GreGorjevo se moja pot v MasterChefu skoraj ne bi mogla zaključiti.
Kako je MasterChef Slovenija spremenil vaš pogled na kuhanje in na to, kaj zmorete v kuhinji?
Pri testu vem, pri čem sem. Primem ga v roke in že čutim, kaj potrebuje. Potem pa prideš v MasterChef, pred sabo imaš koruzo in rebra in se odločiš, da boš iz koruze naredil sladoled, iz reber pa crème brûlée. Še danes mi je smešno, ko to povem na glas. Pa me je ta ideja spravila na balkon! Veliko so mi dali tudi naši kuharski tečaji. Potem sem šel doma spet za štedilnik in probal, kaj je ostalo v glavi. Ko danes gledam slike nekaterih svojih krožnikov, si še vedno rečem: »Čakaj malo, to sem jaz naredil?« Potem pa že gledam, kaj bi lahko naslednjič naredil še bolje.
Kateri trenutek s snemanja vam je ostal v najlepšem spominu?
Prvi odhod na balkon. Pred sodnike sem nesel svoj šmorn in takrat mi je bilo najbolj pomembno, da mi rata tako puhast, kot mora biti. Potem ga Luka pokusi in pohvali ravno to. Meni je že to ogromno pomenilo. Ko sem prišel na balkon in pogledal dol v kuhinjo, mi je pa šele zares prišlo do živega, kaj se je zgodilo. Tisti okus, ki ga od doma povezujem z mamo, me je pripeljal v MasterChef. Takrat bi ji res rad povedal: »Mama, z najinim šmornom mi je uspelo.«
Pred oddajo ste si želeli napisati knjigo o svoji življenjski preobrazbi in vanjo vključiti recepte. Kako daleč ste s to zamislijo?
Knjiga je v začetni fazi. Rad bi povedal svojo zgodbo in zraven dal recepte za jedi, ki sem si jih v tistem času dejansko kuhal. Ko poveš, da si izgubil več kot 70 kilogramov, ljudi najprej preseneti številka. Potem pa hitro pride vprašanje: »Ja, Gregor, kaj si pa jedel?« No, o tem bi rad pisal. Kaj sem si pripravil, kako sem počasi spreminjal navade in kaj sem naredil tisti dan, ko ni šlo vse po načrtu. Tudi taki dnevi so bili. Mojmir mi bo za knjigo napisal uvodno besedo. Da bodo prve besede v moji knjigi prav njegove, mi res veliko pomeni.
»Res komaj čakam«: Eden od MasterChefovcev razkril, kaj ga čaka zunaj šova
S kom od sotekmovalcev ste se najbolj povezali?
S Tadejem. Midva sva se res zelo povezala. Že pri prvem skupinskem izzivu, ko smo kuhali skupaj s Tanjo, smo se ujeli. S Tadejem sva potem ostala v stiku tudi po snemanju. Ko smo v Podlehniku kuhali za dober namen, je prišel kot naš skriti gost. Lepo mi je bilo, da je bil tisti dan z nami. Pa še nekaj – Tadej je bil moj favorit že od prvega dne.
Tudi z drugimi smo ostali povezani. S Tanjo se še danes rad spomnim naših hotelskih zajtrkov. Koliko smo se tam presmejali! Z Gulnaz, Ianom in Dominikom smo po oddaji spet skupaj stopili za štedilnik. S Tjašo in Valentino smo se pa odpeljali k Tilenu na Kras iskat tartufe. Z vsakim imam kakšno svojo zgodbo, s Tadejem pa sva si bila blizu že od začetka.
Kateri nasvet sodnikov vam je najbolj ostal v spominu? Ga še danes uporabljate pri kuhanju?
Mojmirjev ‘manj je več’. To mi je rekel že pri šmornu. Jaz bi na krožnik dal še malo tega pa mogoče še nekaj za zraven … V glavi imam včasih idej za tri krožnike, pred mano je pa samo eden. Danes se velikokrat spomnim nanj ravno takrat, ko bi na koncu še kaj dodal. Vzamem žlico in pokusim. Če je okus že tak, kot sem si ga zamislil, znam zdaj tudi odložiti žlico in odnesti krožnik na mizo. No, večinoma mi uspe.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Se imate namen udeležiti še kakšnega resničnostnega šova?
Moj največji načrt je Horizont. Tako sem ga poimenoval, ker zame pomeni pogled naprej. Najbolj konkretno se zdaj pripravljajo kuharske delavnice. Tam se res vidim. Pri testu lahko recimo napišem cel odstavek o tem, kakšno mora biti pod prsti. Na delavnici ti pa dam kos testa v roke in takoj veš, o čem govorim.
Še naprej bi rad kuhal na dogodkih in različnih prireditvah. V načrtu imam tudi motivacijske govore o prehrani, na katerih bi povedal, kako sem sam spreminjal svoje navade in kaj mi je pri tem pomagalo. Posebej blizu pa mi je delo z otroki. Več kot dvajset let sem jih treniral na nogometnem igrišču, zdaj bi pa z njimi rad stopil še za štedilnik. Že danes mi pošiljajo slike šmorna, ki ga doma pripravijo po mojem receptu. Zato bi rad pripravil posebne kuharske delavnice prav zanje. Predstavljam si, da skupaj naredimo maso, spečemo šmorn in ga na koncu še toplega pojemo. Otroci ti bodo pa tako ali tako prvi po pravici povedali, kako je ratal!
Pripravlja se tudi spletna stran, knjiga je na začetku poti in pri vsem tem bo v prihodnje pomembno vlogo igrala tudi moja GreGorKurkuma. Kar se tiče še kakšnega šova … za zdaj imam s Horizontom kar polne roke. Če pa pride kakšen zanimiv izziv, me takrat še enkrat vprašajte. Saj veste, tudi sladoleda iz koruze nisem imel v načrtu.