Dve kraljici glasbe: Simona Weiss in Helena Blagne. Kakšna je skrivnost njunega rivalstva, ki je zaznamovalo slovensko estrado? Razkrito je zanimivo ozadje.
Simona Weiss proti Heleni Blagne: Iztok Gartner obudil zgodbo o dveh kraljicah slovenske estrade.
Kdo je bil prava kraljica slovenske zabavne glasbe – Simona Weiss ali Helena Blagne? O tem vprašanju se je v devetdesetih letih veliko razpravljalo, primerjave med pevkama pa so bile pogosta tema estradnih medijev. Zdaj je zgodbo na svojem Facebookovem profilu obudil Iztok Gartner, ki je v obširnem zapisu opisal njuni karieri, različni glasbeni poti in rivalstvo, ki je zaznamovalo slovensko zabavno glasbo.
Gartner je bil v uvodu svojega zapisa slikovit: »Dve blondinki, dve lepotici, dve veliki pevki, dve zvezdnici, dva glasbena imperija in en sam prestol.« Po njegovem mnenju je šlo za fenomen, kakršnega slovenska glasbena scena pred tem skoraj ni poznala in ga pozneje v enaki obliki tudi ni več doživela.
Dve pevki, dve različni glasbeni zgodbi
Posebej zanimivo se mu zdi dejstvo, da sta bili obe pevki rojeni leta 1963. Simona Weiss se je rodila 29. aprila v Mariboru, Helena Blagne pa 8. maja na Jesenicah.
Kljub podobni starosti sta razvili povsem različni javni podobi. Kot je zapisal Gartner, je bila Simona »kraljica ljudskih src«, Helena pa je gradila podobo velike dive, ki je želela preseči okvir običajne slovenske popevkarice.
Simona je poslušalce osvajala predvsem s čustvenimi pesmimi, toplino in neposrednostjo, Helena pa z močnim glasom, glamurjem in odrsko prezenco. Prav ta razlika je po Gartnerjevem mnenju njuno zgodbo naredila tako zanimivo.
Vreden zlata: Pozabljen posnetek Simone Weiss in Brendija spet v javnosti
Od festivalskih uspehov do velikih koncertov
Obe pevki sta začeli graditi karieri v osemdesetih letih. Simona Weiss je nase opozorila tudi na izboru za Miss Slovenije leta 1984, na katerem je osvojila drugo mesto. Pozneje se je posvetila glasbi, pri njenem vzponu pa je imel pomembno vlogo Goran Šarac, njen poznejši mož in menedžer.
Gartner v svojem zapisu izpostavlja tudi zanimivo zgodbo o pesmi Anti, ki jo je Simona posnela leta 1986. Po njegovi navedbi naj bi bila skladba prvotno namenjena Heleni Blagne, ki je ni sprejela, zato jo je nato posnela Simona. Ta anekdota po njegovem mnenju ponazarja, kako prepletene so bile poti obeh pevk že na začetku njunih karier.
Helena je medtem nizala festivalske uspehe. Leta 1986 je s skladbo Ko te ni slavila na makedonskem Makfestu, leto pozneje pa je s pesmijo Morje, ljubezen moja osvojila občinstvo na Splitskem festivalu. Leta 1989 je z Nacetom Junkarjem predstavila še zimzeleno skladbo Vrniva se na najino obalo.
Simona Weiss je bila medtem povezana z uspešnicami, kot so Mati, Pet poljubov, Tisoč želja in Vzela sem si Štajerca. Gartner posebej poudarja, da je imela pevka sposobnost ustvariti občutek neposredne povezanosti s poslušalci. Ob pesmi Mati se je, kot je zapisal, »marsikomu orosilo oko«.
Simona Weiss je razprodajala Halo Tivoli, Helena Blagne pa napolnila Stožice
Velik del Gartnerjevega zapisa je namenjen koncertnim dosežkom obeh pevk. Simona Weiss je po podatkih, ki jih navaja, Halo Tivoli razprodala kar petkrat, mariborsko dvorano Tabor pa celo dvakrat v enem dnevu.
Ob tem se sprašuje, kako je bilo mogoče doseči takšno priljubljenost v času brez družbenih omrežij in spletne promocije. »Če si hotel poslušati Simono, si moral kupiti vstopnico. In ljudje so jih kupovali množično,« je zapisal.
Izpostavil je tudi njeno sodelovanje z italijanskim pevcem Al Banom ter nastope s Terezo Kesovijo in Lojzetom Slakom.
Helena Blagne je medtem svojo koncertno zgodbo gradila z drugačnimi ambicijami. Eden pomembnejših mejnikov je bil nastop v razprodanih Stožicah leta 2011, ko je nastopila z orkestrom in Dunajskimi dečki. Pozneje je nadaljevala koncertno pot in ohranjala status ene največjih slovenskih pevk.
Gartner razliko med njunima karierama ponazori s preprosto primerjavo: »Če je bila za Simono veliki simbol Hala Tivoli, so bile za Heleno to Stožice.«
Je šlo za pravo rivalstvo ali predvsem za medijsko zgodbo?
Prav vprašanje njunega rivalstva je eden najbolj zanimivih delov Gartnerjeve objave. Mediji so pevki pogosto postavljali drugo ob drugo in primerjali njuno priljubljenost, videz, glasovne sposobnosti ter koncertne uspehe.
Toda Gartner opozarja, da je resničnost verjetno precej bolj zapletena od zgodbe o dveh osebnih sovražnicah.
»Rivalstvo je bilo za medije odlična zgodba. Za življenje obeh pevk pa je bila to samo ena izmed številnih dimenzij njunih karier,« je poudaril.
Leta 2023 je revija Reporter objavila članek z naslovom Kraja identitete: Helena Blagne kopira pokojno Simono Weiss, ki je ponovno odprl vprašanja podobnosti med pevkama. Vendar takšni zapisi sami po sebi ne dokazujejo, da sta bili pevki zasebno v sovražnem odnosu.
Zanimivo je tudi, da Simona Weiss v televizijskem intervjuju leta 2005 možnosti dueta s Heleno ni povsem izključila. Do skupnega projekta sicer ni prišlo, a Gartner si predstavlja, kako velik dogodek bi lahko pomenil njun skupni koncert.
Vdovec Simone Weiss še nikoli tako odkrito o preteklosti, pokazal je tudi fotografijo
Ena se je posvetila drugim ciljem, druga je ostala na odru
Simona Weiss se je pozneje začela umikati iz estradnega življenja. Posvetila se je študiju psihologije, leta 2008 diplomirala in se ukvarjala tudi z dobrodelnostjo ter pomočjo otrokom z avtizmom.
Helena Blagne pa je ostala dejavna na glasbeni sceni. Nadaljevala je nastope, širila repertoar in ohranjala svojo prepoznavno odrsko podobo.
Decembra 2015 je Simona Weiss umrla po bolezni, stara komaj 52 let. Njena smrt je pretresla Slovenijo in še dodatno poudarila pomen njene glasbene zapuščine.
Gartner v zapisu izpostavlja, da je ob Simoninem odhodu vprašanje, katera od pevk je bila boljša, izgubilo velik del pomena. V ospredje je stopilo spoznanje, da sta obe pustili neizbrisen pečat, vsaka na svoj način.
Katera je bila torej prava kraljica slovenske zabavne glasbe?
Gartner dokončnega odgovora ne ponudi, saj je ta odvisen predvsem od meril, po katerih ocenjujemo njuni karieri.
Če govorimo o ljudski priljubljenosti in pionirskih koncertnih dosežkih, je Simona Weiss pustila izjemen pečat. Če upoštevamo dolgoživost kariere, vokalno zahtevnost in velike koncertne projekte, je treba priznati tudi dosežke Helene Blagne.
Njuna največja zapuščina je po Gartnerjevem razmišljanju v tem, da sta dokazali, da lahko tudi majhna Slovenija ustvari velike glasbene zvezde, ki zaznamujejo več generacij poslušalcev.
Njegov sklep je jasen: slovenska zabavna glasba ni potrebovala ene same kraljice. Potrebovala je obe.