Legendarni film (in nadaljevanka) Cvetje v jeseni, s seboj prinaša tudi številne skrivnosti. Gledalci vse do danes tega niso vedeli …
Cvetje v jeseni sodi med največje in najbolj prepoznavne filme slovenske kinematografije. Filmska mojstrovina režiserja in scenarista Matjaža Klopčiča je luč sveta ugledala 21. junija 1973 in takoj osvojila srca gledalcev. Zgodba, ki temelji na istoimenski povesti klasika Ivana Tavčarja, že več kot pol stoletja ostaja neprecenljiv del slovenske kulturne dediščine.
V filmu Cvetje v jeseni so takrat zaigrali vrhunski igralci, mnogi so se do danes že poslovili:
- Polde Bibič – Doktor Janez
- Milena Zupančič – Meta
- Bert Sotlar – Boštjan Presečnik
- Štefka Drolc – Barba Presečnik
- Maks Bajc – Mlačan
- Jože Zupan – Šimen Skalar
- Duša Počkaj – Luca Skalar
- Dare Ulaga – Danijel
- Stane Leban – Jakopin
- Iva Zupančič – Liza
- Andrej Kurent – Bon
- Pavle Jeršin – Anžon
- Ivanka Mežan – Maruša
Zanimivosti, ki pa so javnosti manj znane
Javnosti pa so vse do danes ostale manj znane številne znamenitosti, ki film Cvetje v jeseni spremljajo vse od njegovega začetka.
Skrivnost s snemanja Cvetje v jeseni: Zaljubljen je bil v igralko Mileno Zupančič
Od tehničnih težav do digitalnega preroda
Mnogi ne vedo, da je film prvotno nastal v precej skromnih tehničnih pogojih. Posnet je bil namreč na slabši 16-milimetrski trak, ki ga je kasnejša povečava za kinematografe še dodatno poškodovala. Da bi to neprecenljivo dediščino rešili pred propadom, je RTV Slovenija decembra 2012 film v celoti digitalizirala in restavrirala. S tem zgodovinskim korakom se je uradno začel obsežen proces digitalizacije celotnega nacionalnega televizijskega arhiva.
Dvojni projekt: Film in televizijska serija
Projekt od samega začetka ni bil načrtovan zgolj kot celovečerni film za kinematografe. Ker je snemanje potekalo pod finančnim okriljem takratne televizije, so ustvarjalci vzporedno pripravili tudi tridelno televizijsko nadaljevanko. Ta je med gledalci pred domačimi zasloni požela prav tako velikanski uspeh kot filmska različica v dvoranah.
Blesteli so v filmu Cvetje v jeseni, danes pa vseh teh igralcev ni več med nami
Izbira igralcev brez avdicije in režiserjeva muza
Matjaž Klopčič za glavni vlogi ni organiziral javnih avdicij, saj je natanko vedel, koga si želi v filmu. Polde Bibič je bil takrat že uveljavljen in izkušen igralec, ki je popolno utelešal zrelega meščanskega odvetnika.
Za vlogo Mete pa je izbral svojo muzo, Mileno Zupančič. Čeprav je bila igralka takrat stara 27 let — kar je precej več od Tavčarjeve knjižne Mete, ki še nima dvajset let — je režiser trdno verjel, da bo prav ona prinesla pravo čustveno globino.
Začetni dvomi in preobrazba pred kamero
Kljub vnaprejšnji izbiri so morali ustvarjalci pred snemanjem preizkusiti kemijo med glavnima igralcema. Polde Bibič je bil od Milene starejši za 13 let, ona pa je morala upodobiti preprosto, mlado kmečko dekle. Z ustreznimi kostumi, premišljeno pričesko in ličenjem jim je naposled uspelo ustvariti tisto pravo, nedolžno Tavčarjevo podobo, ki je prepričala javnost.
Glasbena uspešnica, ki je nastala po naključju
Če je film vizualna mojstrovina, je njegova zvočna kulisa prava kulturna ikona. Legendarna naslovna melodija “Cvetje”, ki jo je napisal Urban Koder, na citre pa odigral Miha Dovžan, je postala skoraj bolj znana kot film sam. Dolga desetletja je veljala za neuradno slovensko himno ljubezni in nostalgije, njeni zvoki pa še danes redno spremljajo najpomembnejše kulturne dogodke v državi.
Močan vpliv na lokalni turizem
Vpliv filma sega daleč prek filmskih platnov, saj je trajno zaznamoval Poljansko dolino in Škofjeloško hribovje. Po snemalnih lokacijah so danes urejene priljubljene tematske poti. Turistična društva še vedno redno organizirajo pohode ter obletnice v spomin na “petdeset pomladi” tega filmskega bisera, ki še naprej privablja ljubitelje slovenske tradicije.