Artur Štern je ime, ki v Sloveniji takoj sproži podobe razgaljenega moškega s kozarcem vina v roki, nekoga, ki se požvižga na vse družbene norme in uživa v kaosu lastnih javnih nastopov.
Za večino je Artur le ekscentrični udeleženec resničnostnih šovov in “vaški posebnež” s Krasa, a resnica o njem je veliko bolj kompleksna, intelektualno zastrašujoča in šokantna. Le malokdo se zaveda, da je pod masko razuzdanca skrit eden najbolj bistrih in produktivnih umov naše države, ki svojo resnično naravo skriva v gosti megli alkohola in provokacij.
Kdo je torej v resnici človek, ki živi na posestvu Ametist, in katere so tiste njegove skrivnosti, ki bi lahko popolnoma spremenile vaše mnenje o njem?
Artur Štern
Doktor znanosti, ki razume kodo življenja
Prva stvar, ki pri Arturju Šternu šokira vsakogar, ki ga prvič zares spozna, je njegov akademski naslov.
Artur ni le “doktor” po vzdevku – je doktor veterinarske medicine, ki je doktoriral iz genetike. Njegov intelekt je masiven. V ozadju njegovih včasih nerazumljivih monologov se skriva globoko poznavanje biologije, evolucije in biokemije.
Njegova “skrivnost” je v tem, da svoj intelekt uporablja kot orožje proti sistemu. Medtem ko se družba trudi biti polirana in popolna, se Artur trudi biti njeno nasprotje. Pravi, da je študij končal z lahkoto, ker mu spomin služi kot računalnik. Njegova hiša na Vrabčah je polna strokovne literature, ki jo še vedno redno prebira, čeprav v javnosti raje deluje, kot da ga zanima le naslednji liter vina.
Ali veste, kje živi Artur Štern? Pokazal je svoj dom (VIDEO)
Pisateljski manijak: Milijoni verzov, ki jih nihče ne prebere
Ena najbolj varovanih skrivnosti njegovega ustvarjanja je njegova neverjetna literarna produkcija. Artur Štern ni le občasni pisec; on je pisateljski stroj. Njegovo življenjsko delo, ki ga poimenuje Ametist, obsega milijone rimalnih verzov. Artur piše vsak dan, ure in ure, ne glede na stopnjo vinjenosti.
Njegov slog je unikaten – gre za nekakšen filozofski tok zavesti, zapisan v strogi rimi. Šokantno je dejstvo, da bi, če bi objavil vse svoje zapise, verjetno postal eden najbolj plodovitih avtorjev v zgodovini človeštva. Zakaj tega ne stori? Ker Artur ne piše za slavo, temveč za lastno preživetje uma. Njegova poezija je njegov dnevnik, njegova terapija in njegov upor proti minljivosti.
Serijske poroke kot socialni eksperiment
Vsi se spomnimo njegovih številnih porok, ki so polnile rumene strani (nekoč se je govorilo o več kot desetih “ženah”. Vsem najbolj znana je La Toja). Javnost se mu je smejala, češ da je obseden z ženskami in pozornostjo. Toda v ozadju se skriva Arturjeva šokantna filozofija o instituciji zakona.
Artur na poroke ne gleda kot na sveto zaobljubo, temveč kot na performans. Vsaka njegova poroka je bila svojevrsten socialni eksperiment, s katerim je želel pokazati absurdnost uradnih papirjev in obljub o večni zvestobi. Za Arturja je ljubezen svobodna, poroka pa le cirkus za ljudstvo. Njegova “skrivnostna” sposobnost, da kljub svojemu načinu življenja očara izjemno inteligentne in lepe ženske, izvira iz njegove neizprosne iskrenosti. On ničesar ne obljublja in prav to je tisto, kar nekatere ženske privlači bolj kot stabilnost.
View this post on Instagram
Posestvo Ametist: Trdnjava osamljenosti in svobode
Njegov dom na Vrabčah na Krasu, ki mu pravi Ametist, je kraj, kjer se čas ustavi. To ni le kmetija; to je utrdba njegove svobode. Tam Artur živi v skoraj popolnem sožitju z živalmi in naravo. Njegova skrivnostna vez z naravo je globoka – kot veterinar in genetik živali razume na nivoju, ki je večini tuj.
V Ametistu Artur ni zvezdnik iz “Kmetije slavnih”. Je človek, ki hodi bos po zemlji, se pogovarja z rastlinami in v samoti premišljuje o koncu civilizacije. Njegov življenjski slog je namerna vrnitev k primitivizmu. Šokantno za mnoge bi bilo videti Arturja v trenutkih popolne treznosti in zbranosti, ko z matematično natančnostjo ureja svoje posestvo.
Alkohol kot oklep pred svetom
Ne moremo mimo dejstva, da Artur Štern pije. Veliko. A tisto, kar ljudje ne razumejo, je zakaj. Za Arturja alkohol ni le razvada, temveč nekakšen anestetik za preveč občutljiv in prehitro delujoč um. Svet je zanj pogosto preveč banalen, preveč krut ali preprosto preveč dolgočasen.
Njegova velika skrivnost je, da se za masko pijanca skriva človek, ki se boji banalnosti. Alkohol mu omogoča, da postane “dvorni norček”, ki mu je dovoljeno povedati resnico, ne da bi ga za to zaprli ali izobčili. Je njegova oblika svobode.
Kot je nekoč sam namignil:
“Če si pijan, si lahko neumen, in če si neumen, si končno svoboden pričakovanj drugih.”
Genij ali norček?
Artur Štern ostaja največja uganka slovenske javne scene prav zato, ker uživa v tem, da ga ljudje podcenjujejo. Je doktor znanosti, ki se valja v blatu, pesnik, ki piše za predal, in filozof, ki se poroča za šalo.
Njegov doprinos k slovenski kulturi morda ne bo prepoznan danes, ko nas moti njegov vonj po vinu in pomanjkanje spodnjih hlač, a njegovi milijoni verzov in njegova neizprosna avtentičnost bodo nekoč pričali o času, ko si je nekdo upal živeti povsem po svoje.
Artur Štern ni le razuzdanec; je zrcalo naše lastne zapetosti. In v tem se skriva njegova največja, najbolj šokantna moč.