Znana Slovenka žaluje. Razkrila je, kje so jo pokopali. Vsak večer odidejo do njenega groba …
Priljubljena slovenska mojstrica joge in mentorica ženskam, Savina Atai, žaluje. Pred kratkim je izgubila svojo psičko Lotus. Po žalostni novici, ki jo je delila s svojimi številnimi spletnimi prijatelji in sledilci, pa je sedaj razkrila, kako za psičko žalujejo.
»Lotus je pokopana na najlepšem delu najinega vrta. Tam, od koder ima pogled na celo hišo, vrt in svojo ljubo teraso. Pod mojim najljubšim modrim rožnim grmom, ki ga vsak dan obišče na desetine metuljev.
Ravno v tistem trenutku, ko sva pripravljala zemljo, da jo pokopljeva … je poštar prinesel Vesnino knjigo Novi Svet.
Vsak večer greva z Garrettom in Cedrico do njenega grobka, da ji zaželimo lahko noč.
Kadar jo Cedra išče (in točno ve, da je tam pokopana) … ji rečem:
“Pančka naša Lotus. Počiva.”
In se umiri,« je zapisala.
Zahvalila se je za vse lepe in tolažilne besede
V nadaljevanju je Savina zapisala, kako so ji njeni spletni prijatelji pomagali omiliti bolečino.
»Moja krščenka Kaja, Darjina hčerkica, pa me je naučila, kako lahko vedno pokličem Lotus v Nebesa.
Oglasila se bo takoj. Razen če ravno teče po oblakih iz sladkorne pene. Potem bom morala malo počakati.
Ampak se bo oglasila.
Ona tako vsak večer pokliče svojo Babi v Nebesa.
Ti mali rituali so za nas, ki ostanemo.
Da nam je malo lažje.
Globoko verjamem v duhovni svet.
A nikdar si ne bi nalepila duhovnega obliža na svojo človeškost.
Ta človeški del skuša plavati po valovih izgube, ki tako zelo boli.
Iz srca vam hvala.
Prejela in prebrala sem več kot tisoč vaših sporočil in mailov. Ob njih sem jokala, ko ste z mano delili svoje zgodbe in izgube ljubljenčkov.
Pri mnogih, tudi po toliko letih, praznina še vedno boli,« je bila iskrena.
Žalovala je že večkrat
V svojem daljšem zapisu je omenila tudi, da je že večkrat žalovala. Svoje žalovanje je opisala z besedami: »Velikokrat v življenju sem že žalovala.
Za svojim bratom.
Za najboljšim prijateljem.
Za ljubljeno babico.
Žalovala sem tudi velike spremembe in pomembna poslavljanja, ki so bila nujna, pa vendar nikoli lahka.
Če kaj vem, je to, da nam žalovanje hkrati zlomi in odpre srce.
In da rešitev nikoli ni bežanje v otopelost.
Če si ne dovolimo čutiti bolečine, si ne moremo dovoliti čutiti niti Ljubezni.
Vem pa tudi nekaj drugega.
Prav je, da čutim polno.
A ne smem dovoliti, da me bolečina posrka vase.
Vedno znova moram priplavati na površje.
Sicer me val odnese.«
Odziv številnih
Tudi tokrat so se pod njen zapis odzvali številni. Ji namenili nekaj tolažilnih besed. Delili svoje zgodbe in izkušnje.