Desete sezone šova Kmetija je že nekaj časa konec, tekmovalci so se vrnili nazaj v resnično življenje. Kaj se dogaja z Alenom Plojem?
Tekmovalec desete sezone resničnostnega šova Kmetija, Alen Ploj, je prišel skoraj do konca. V zadnji finalni areni pa mu ni šlo najbolje, hočeš nočeš je moral zmago prepustiti boljšemu, Žanu Simoniču.
Za portal Top24Novice.si je razkril, kako danes gleda na celotno izkušnjo, povedal je, kako se je počutil v velikem finalu in ali Žanu privošči zmago.
Skoraj brez boja vam je uspelo priti do superfinala. Kaj menite o tem? Nekateri so to večkrat izpostavili. Je bil to del taktike?
Mislim, da to lahko pripišem sreči in spletu okoliščin ali pa morda zavezništvom in iskrenim odnosom s sotekmovalci. Nikakor to ni bil del taktike, saj taktike nisem imel in večino časa pri pogovorih o taktiki sploh nisem sodeloval. Preden sem stopil na Kmetijo sem pričakoval, da bom veliko več časa preživel v arenah in na to sem bil tudi pripravljen. Moja želja je bila, da bi se večkrat boril in to da za dvoboje nisem bil izbran, ni bilo odvisno od mene, niti se nisem arenam namerno izogibal. Tisti, ki so me želeli videti v boju, so imeli vsak teden priložnost, da me tja tudi pošljejo. Če bi bil izbran, bi se boril in mislim, da sem pripravljenost na boj pokazal tudi s tem, da sem se na lastno pobudo podal v polfinalni dvoboj z izredno močnim Francem, kjer je bilo tveganje največje do takrat in bi me poraz tik pred koncem lahko stal tudi vstopnice za finale. Moje mnenje je, da pomanjkanje aren ne pomeni nič slabega ali da bi kdo zaradi tega bil manj vreden zmage, kvečjemu so izkušnje iz arene lahko celo prednost za vsako naslednjo borbo v areni.
Zmaga vam je ušla za las. Kako ste se počutili tisti hip?
Ne bom zanikal, zmagati bi bilo super in izgubiti tako v zadnjem trenutku je pustilo malo grenak priokus. Ampak vseeno nisem bil razočaran, ker v Kmetijo nisem prišel po zmago, drugi posamezniki so veliko bolj hrepeneli po njej. Meni je bilo v ospredju to, da dam sebe na preizkušnjo in se preizkusim v okolju izven cone mojega udobja. To sem dosegel in zato sem takoj po finalnem boju bil predvsem vesel, da je vsega konec in lahko grem končno spet domov k svojim domačim, ki sem jih že neizmerno pogrešal.
V superfinalu je zmagal Žan. Mu privoščite zmago? Zakaj?
Seveda mu privoščim zmago. Od samega začetka sva bila prijatelja in čeprav sva kasneje našla vsak svoje zaveznike, si je v mojih očeh zaslužil zmago zaradi vsega kar je pokazal. Zmagal je največ aren in kar je tudi najpomembnejše, zadnjo. Izteklo se je, kot se je moralo in za to zmagovalcu iskrene čestitke!
Večkrat ste dejali, da ne taktizirate, ampak da ste v šovu tak, kot ste v resnici. Bi danes storil enako ali bi bolj taktizirali?
Vse bi storil enako kot sem, vsekakor pa bi ostal zvest sam sebi. Mislim, da nima smisla preveč razmišljati za nazaj, kaj bi lahko spremenil, ker bi se stvari lahko hitro obrnile in se iztekle veliko slabše. Zelo sem vesel, da sem lahko doživel kmetijo od prvega do zadnjega dneva ter ponosen, da sem postal super finalist.
Kako danes gledate na celotno izkušnjo kmetije? Kaj bi spremenili?
Celotna izkušnja Kmetije je bila res nora in je kot take ne bi spreminjal! Bilo je nepredstavljivo naporno, vseeno sem pa izredno hvaležen, da sem dobil to priložnost in sem zato bogatejši za toliko nepozabnih spominov. Zanimivo je videti, da je skupina ljudi, ki so še pred nekaj meseci bili popolni neznanci, danes med seboj na svoj poseben način povezana za celo življenje. Vesel sem za vse skupne trenutke, vsa poznanstva in niti malo ni mi žal, da sem se v to podal.