Tekočina v konzervi fižola je znana dilema. Jo zlijete stran ali uporabite? Kaj je bolje?
Verjetno ni shrambe v Sloveniji, v kateri se ne bi skrivala vsaj ena konzerva fižola. Je ultimativna rešitev za dni, ko nimamo časa za dolgotrajno kuhanje, a si vseeno želimo hranljivega obroka. Toda ne glede na to, ali pripravljate osvežilno poletno solato ali gost zimski golaž, se ob odprtju pločevinke vedno pojavi isto vprašanje: kaj storiti s tisto nekoliko motno, gosto tekočino, v kateri plava fižol?
Večina nas po avtomatizmu poseže po cedilu in tekočino zlije v odtok, zrna pa temeljito spere pod mrzlo vodo. Toda ali je to res vedno najboljša poteza? Strokovnjaki pravijo, da je odgovor odvisen predvsem od tega, kaj nameravate s fižolom početi. Razrešili smo dilemo, ki deli domače kuharje, in ugotovili, kdaj je ta tekočina v resnici “tekoče zlato” in kdaj le odvečna balast.
Kaj se sploh skriva v tisti motni vodi?
Da bi se odločili pravilno, moramo najprej razumeti, kaj sploh je ta tekočina. Kat Kavner Wolf iz podjetja Heyday Canning Co. pojasnjuje, da postopek konzerviranja ni nobena visoka znanost. V pločevinko dajo suh fižol in vodo, jo nepredušno zaprejo in nato pod visokim pritiskom segrevajo.
Tekočina, ki nastane, ni nič drugega kot mešanica vode, soli in naravnega škroba, ki se med kuhanjem sprosti iz fižolovih zrn. Prav ta škrob poskrbi za tisto značilno gostoto in motnost. Vsebina je popolnoma varna, užitna in pogosto polna okusa, zato strah, da bi bila tekočina polna škodljivih konzervansov (v večini primerov), ni upravičen.
Prednosti uživanja stročjega fižola: Zakaj bi ga morali pogosteje vključiti na svoj krožnik?
Kdaj je cedilo vaš najboljši prijatelj?
Čeprav je tekočina varna, obstajajo situacije, ko je spiranje pod tekočo vodo ne le priporočljivo, temveč nujno.
- Solate in hladne salse: Če pripravljate fižolovo solato s čebulo in bučnim oljem ali pa svežo mehiško salso, si ne želite goste, škrobnate obloge na zrnih. Ta bi namreč razredčila vaš preliv, zamotila barve zelenjave in jedi dala neprijetno, “sluzasto” teksturo. V tem primeru fižol odcedite, sperite in osušite.
- Nadzor nad soljo (natrijem): To je ključen zdravstveni vidik. Razen če kupujete fižol z oznako “brez dodane soli”, je tekočina v konzervi običajno slana. Z odcejanjem in spiranjem lahko vsebnost natrija v obroku zmanjšate za več kot 40 odstotkov. Če pazite na krvni tlak ali preprosto ne želite presoljene jedi, je spiranje obvezno.
- Hrustljavi prigrizki: Če fižol (npr. čičeriko) pečete v pečici, da bi postala hrustljava, mora biti popolnoma čist in suh. Vsak ostanek tekočine bo preprečil, da bi zrna postala “hrustavček”.
Kdaj pa tekočino obdržati v loncu?
Pri toplih jedeh na žlico se zgodba popolnoma obrne. Škrobna tekočina iz konzerve je namreč naravno sredstvo za zgoščevanje.
Če pripravljate pasulj, ričet, zelenjavne juhe ali katero koli drugo enolončnico, lahko tekočino dodate neposredno v lonec. Škrob bo poskrbel, da bo juha dobila tisto bogato, kremasto strukturo, ki jo običajno dosežemo le z dolgim kuhanjem ali dodajanjem moke. Prav tako bo jed dobila polnejši, bolj kompleksen okus po samem fižolu. Pri tem le pazite: ker je tekočina že slana, jed poskusite, preden jo dodatno začinite.
Majhen trik za boljšo prebavo
Mnogi ljudje fižol spirajo, ker verjamejo, da bodo s tem odstranili sladkorje (oligosaharide), ki povzročajo napihnjenost in vetrove. Do določene mere to drži. Če imate občutljiv želodec, bo temeljito spiranje pod tekočo vodo zagotovo pomagalo, da bo vaš obrok lažje prebavljiv.
In še opozorilo: Nikoli ne shranjujte odprte konzerve v hladilniku!
Če ste porabili le polovico vsebine, preostanka nikoli ne puščajte v kovinski pločevinki in ga tako ne postavljajte v hladilnik. Ko je konzerva enkrat odprta, kovina v stiku s kisikom hitreje oksidira, kar lahko hrani doda kovinski priokus, v nekaterih primerih pa se kovina začne izločati v vsebino. Preostanek fižola skupaj s tekočino vedno prelijte v steklen ali plastičen vsebnik s pokrovom. Tako bo v hladilniku zdržal še tri do štiri dni.
Naslednjič, ko boste stali ob pomivalnem koritu s konzervo v roki, se ustavite za sekundo.
- Pripravljate solato? Odcedite in sperite.
- Kuhate golaž? Uporabite vse, kar vam ponuja narava v pločevinki.
Vaša kuhinja, vaša pravila – zdaj pa z vsaj malo več znanja!