Ste kdaj začutili, da vas ljudje enostavno ne razumejo? Ste kdaj začutili, da ste se spremenili in da se v družbi ne počutite več dobro? Kaj se dogaja?
Vprašanje:
Pozdravljeni! Na vas se obračam po nasvet, ker zadnje čase opažam, da se v družbi, s katero se družin že vrsto let, ne počutim več dobro. Občutek imam, da me ne razumejo, da so se naša stališča in pogledi zelo spremenili. Veliko berem in se izobražujem in včasih imam občutek, ko jim kaj razlagam, da me gledajo z očmi, češ, spet nekaj pametujem. Sedaj pa sem ugotovil, da očitno ne bomo več našli skupnega jezika. Mene njihove teme ne zanimajo več, oni pa ne razumejo mojih pogledov na svet in življenje. V bistvu imam občutek, da se v njihovi družbi dolgočasim in večkrat sem se že ujel, da sem razmišljal, da je to druženje enostavno škoda mojega časa. Kar me po eni strani žalosti, po drugi pa imam občutek, da moram naprej … Zakaj pride do takšne situacije? Kaj mi svetujete? Za vaš nasvet se zahvaljujem.
Pozdravljeni, hvala za vaše vprašanje. Življenje je nenehni razvoj in življenje je podobno kot šola. Ves čas se razvijamo in spreminjamo. Seveda, na žalost to ne velja za vse ljudi. Nekateri se po obvezni šolski izobrazbi ustavijo in stagnirajo preostanek življenja. Pa vendar. Če pogledamo šolo, na primer osnovno šolo. Vsako leto napredujemo en razred in gremo naprej. No, nekateri ostanejo tudi v šoli po več let v enem razredu. Ko končamo osnovno šolo gre večina naprej v srednjo šolo. Nekateri pa si takoj poiščejo službo. Po srednji šoli gredo nekateri na fakulteto, drugi pa zopet odnehajo in gredo v življenje. Vidimo, da je življenje nenehni razvoj. Nekateri se razvijajo bolj in nekateri manj. To je nekako naravni proces. In tiste, ki ostanejo zadaj, nekaj časa pogrešamo, nekaj časa smo še v stiku, potem pa vedno manj.
Seveda so povsod izjeme. Razvijamo se tudi po fakulteti, predvsem osebnostno. Zopet eni manj in eni bolj. In zopet gredo eni naprej in drugi ostajajo. Spremeni se način razmišljanja, vrednote, način življenja. Vse to je naravni proces. In to se dogaja tudi vam. Greste naprej in ne želijo vsi iti z vami. In sedaj je tako, kot ob koncu leta. Letnika je konec, z nekaterimi prijatelji se ne boste nikoli več videli, ne veste pa kdo vas čaka v naslednjem letniku. Zato vas je strah, se obotavljate in ste še vedno navezani na staro, namesto, da bi šli pogumno naprej.
Kaj vam svetujem? Zaupajte svojemu občutku. Zaupajte, da se vse razvija, nekateri prijatelji gredo, zopet drugi novi pridejo. Če jih še ni, še ne pomeni, da zamujajo, pozni smo samo mi, ker se še nismo odločili. Pogumno naprej. Avto ima spredaj veliko steklo, za gledanje nazaj pa je samo malo ogledalo. Če hočemo hitro prispeti na cilj, nimamo časa gledati nazaj. Enako je v življenju. Samo pogumno naprej!
V življenju se pogumni vozijo po enosmerni cesti, ostali pa po dvosmerni (malo naprej in malo nazaj), pred vami pa je odločitev, katero boste izbrali!
Miran Peterman, Energijski Trener za Uspeh, Energijski medij