Kakšno je pravo bistvo eksperimenta? So gledalci morda zgrešili pravi smisel eksperimenta?
Je smisel eksperimenta Poroka na prvi pogled ta, da pari, ki so jih izbrali strokovnjaki, na koncu ostanejo skupaj, se zaljubijo in nadaljujejo odnos tudi v resničnem življenju? Ali je morda smisel tega eksperimenta kje drugje, pa so morda nekateri gledalci spregledali bistvo?
Strokovnjaki, ki sodelujejo v eksperimentu Poroka na prvi pogled, Špela Gornik, Sonja Javornik in Timotej Strnad, odgovarjajo:
“Ljudje, ki so si kompatibilni na prvo žogo se zelo hitro prepustijo ustaljenim rutinam, kar pa ne prinese veliko možnosti za osebnostno rast in napredek. Poanta eksperimenta je rast, ki jo omogočajo medosebni odnosi.
Pred pari, ki so si v marsikakšnem pogledu nasprotni je velik izziv; prestopiti iz dialektičnega v komplementarni odnos. V kitajski tradiciji si yin (temna sila oz. žensko načelo) in yang (svetla sila oz. moško načelo) ne nasprotujeta, temveč drug drugega dopolnjujeta in bogatita. Da smo sposobni tovrstnega odnosa, moramo iz racionalnega razmišljanja preklopiti na relacijskega, ki vsebuje tudi psihosomatiko in ozaveščanje kako na naše povezovanje in navezovanje vplivata primarna družina in širša kultura, ki nas obkroža.
Tudi sama se kot terapevtka z oddajo ogromno naučim. Tekom partnerskih terapij si lahko sliko ustvarim zgolj glede na to, kar mi partnerja povesta o sebi in drug o drugem. Z oddajo imam temeljit vpogled v to, kako dejansko poteka interakcija med partnerjema, kaj nam zamolčita, ter kaj med njima poteka na nezavednem nivoju.
V partnerstvih mnogokrat delujemo na avtopilotu/ na način, ki smo ga pobrali iz interakcij v naših primarnih družinah. Tako se mnogokrat znajdemo v vozljih. Vse prepogosto nit navezovanja raje pretrgamo, kot da bi jo razvozljali in iz nje spletli zdrav odnos.
Namen oddaje je prav tu. V skupnem ozaveščanju in učenju. V kolikor pari odnos nadaljujejo tudi v resničnem življenju, smo lahko izjemno veseli, saj živimo v časih, ko je izjemno malo motivacije za resnično delo na odnosih. To trend želimo z oddajo Poroka na prvi pogled spremeniti,” meni terapevtka Gornikova.
Nobena oseba ni idealna za drugo
“Poanta eksperimenta je, da se kandidati in gledalci učijo dela in vztrajanja na odnosih, hkrati pa tega, da nobena oseba ni “idealna” za drugo.
Mogoče tudi to, da spoznajo, da so pravljični odnosi laž, v kateri smo bili vzgojeni z Disneyevimi pravljicami.
Zrela, izkušena in modra oseba je sposobna ustvariti delujoč odnos praktično s komerkoli.
Hkrati nam naši ustaljeni vzorci lahko na drugem ekstremu spektra onemogočijo ustvarjanje odnosa tudi z osebo, ki bi bila “perfektna” za nas,” dodaja Strnad.
Problem današnje družbe
“Problem današnje družbe je individualizacija in egocentrizem. Ne slišimo drugega, nočemo drugačnih. Seveda bi si želeli, da bi vsi pari prepoznali v drugem dobrega partnerja. Ampak jasno je, da se to ne more zgoditi v vsakem primeru. Bi pa lahko vsak par vzel eksperiment za učno uro dela na odnosih, saj so veščine, kot so poslušanje, komuniciranje tako, da te drugi sliši in da nisi žaljiv, pokroviteljski …, sodelovanje, prilagajanje tudi pri gospodinjskih aktivnostih in financah zelo pomembne.
Ko smo zaljubljeni, se skušamo kazati v čim lepši luči. Kaj ni torej bolje, da te veščine pilimo takrat, ko nam hormoni ne zameglijo razuma? Šest tednov v eksperimentu lahko traja celo večnost, lahko pa čas izkoristiš zelo dobro, če se učiš vseh teh veščin, saj imaš na voljo pomoč partnerja, pa še strokovnjakov. Če mi gledalci ves čas pravijo, kako poučna je oddaja že za gledanje, koliko stvari lahko torej odnesejo šele sodelujoči!” pojasnjuje tudi Javornikova.