Raziskovali smo skrite kotičke in uživali v samoti v največji poletni gužvi, odkrivali čudovite plaže …
Morjeplovci dobro vedo, kako je s tem: ko imaš enkrat čoln, brez ne moreš več. Ni poletja brez plovbe po morju.
Nekaj najlepšega je, ko se zjutraj zbudiš, pogledaš skozi okno in vidiš, da je morje popolnoma mirno. Tedaj veš, da bo dan preživet na čolnu. Hladilna torba, brisače in poln tank bencina. To je vse, kar potrebuješ.
Potem ko smo prodali prvi čoln, smo kupili večjega, takšnega, da si lahko podrl stole in imel dva zelo udobna ležišča. Čoln je imel tudi možnost sence, zato se nam ob poldan ni bilo potrebno umikati. Cel dan smo lahko preživeli na čolnu.
Z drugim čolnom smo odkrivali zalivčke, ki so bili že malce dlje od naše poletne rezidence. A kljub temu še vedno nismo upali pluti predaleč, saj smo v našem Velebitskem kanalu zelo previdni.
Čoln je bil sicer večji od prvega, a kljub temu ne dovolj velik, da bi se upali z njim spustiti v valove, pluti recimo okrog otoka Paga. Ampak, saj je bilo okoli nas še toliko lepih zalivčkov, ki smo jih odkrivali na novo, da kakšne daljše plovbe prvo leto nismo pogrešali.
Čoln je lahko tudi postelja
Čoln se je lahko spremenil v nočno zavetišče za dve osebi. Stoli so se podrli v udobno ležišče, tenda je bila narejena tako, da se je prilegala čolnu, iz nje si lahko naredil pravi šotor.
Pa sta šla, Šefe in mlajši sin na nočno dogodivščino. S seboj sta vzela prenosnika, obvezne prigrizke, pa kokakolo in pivo.
Noč sta prespala na otoku Pagu, v zelo globokem in mirnem zalivčku, s čolnom imamo do tja približno 15 minut.
Uživala sta, ni ju zeblo, ko pa je padla noč, sta poslušala ovce, ki so se iz skalnatega pobočja spustile do morja, kjer so pile slano vodo.
Naš drugi čoln je bil res mali vsestranski počivalnik, uživali smo na njem, se sončili, senčili, vozili s tubo, smučali na vodi. A kljub vsemu sva s Šefetom vedela, da to še ni tisto, kar si želiva.
Želja po večjem čolnu, s katerim bi lahko plula in raziskovala okoliške otoke, tudi prespala v marini ali privezana na boji, je bila še vedno prisotna in vedela sva, da bo nekoč uresničena ..
O tem pa naslednjič.