Tudi v zimskih mesecih je potepanje z avtodomom zanimivo in polno doživetij. Raziskovala sva Heviz in občudovala Stupo na Madžarskem.
Najin Vanči tudi v zimskih mesecih ne počiva. Ker je bilo tiste dni februarja napovedano lepo vreme, sva iz Lendave prečkala državno mejo in raziskovala Madžarsko. Najin prvi cilj je bil Heviz, kjer leži drugo največje termalno jezero na svetu, nato pa še ogled največjega budističnega templja v Evropi, Stupa v Zalaszantu.
Na Madžarsko z vinjeto
Z najinim vanom se peljeva iz Lendave in se ustaviva tik pred Madžarsko mejo na bencinski črpalki, kjer napolniva gorivo in si kupiva kavo na poti.
Kupiva tudi obvezno desetdnevno vinjeto, ki se na Madžarskem obračunava glede na število sedežev oziroma na težo vozila. Vzameva vinjeto za težino vozila do 3,5 tone, kar je zneslo 25 evrov. Po Madžarskem naj bi vinjeto potrebovali tudi po nekaterih regionalnih cestah, zato je nakup kar obvezen. Prodajalka na bencinski črpalki pa nama svetuje, da račun shraniva dve leti. Pogosto se zgodi, da pride prav.
Termalno jezero Heviz
Najin prvi pomembnejši cilj na Madžarskem je njihovo termalno jezero Heviz. Ker je tam poleti kar velika gneča, sva midva izbrala zimski čas.
Takoj po prehodu meje, se hočeš nočeš pojavi tisti – malo starejši boste razumeli – utrip oziroma nek pridih in ostanek tako imenovane nekdanje železne zavese. Občutek, ko se voziva skozi majhne madžarske vasice je, kakor bi se peljala nazaj v preteklost.
Prijetna vožnja po njihovem dokaj skromnem podeželju, naju po manj kot 80 kilometrih pripelje do čudovitega in lepo urejenega mesteca Heviz. Hitro ugotoviva, da so na Madžarskem v zimskem času zaprti skoraj vsi avto kampi.
Aplikacija park4night
S pomočjo nepogrešljive telefonske aplikacije park4night, hitro najdeva več dobrih možnosti brezplačnega parkiranja in to kar na klasičnih parkiriščih v samem centru.
Izbereva parkirno mesto na velikem lepo urejenem in osvetljenem parkirišču, tako rekoč v samem centru Heviza. Za vsak slučaj, se najprej odpraviva še v manjši bližnji lokal in se pozanimava glede parkiranja tudi od domačinov. Hitro najdejo nekoga, ki govoril angleško in nama prijazno razloži, da ni nobene ovire za najino nočitev na parkirišču.
Vančija parkirava na lepo mesto in se takoj odpraviva do tega drugega največjega termalnega jezera na svetu termalno jezero Heviz. Jezero je le nekaj sto metrov oddaljen od centra prijetnega turističnega mesteca Heviz.
Skrbno urejene sprehajalne poti s spremljajočimi se parki, naju mimo številnih trgovinic s spominki, pripeljejo do vhoda tega čudovitega jezera. Termalno jezero Heviz se razprostira na kar 46.350 kvadratnih metrih, v globino pa na najnižji točki sega do zavidljivih 38 metrov.
Ker sva pravkar prispela iz znamenitih Term 3000, kopanja v termalnem jezeru Heviz tokrat nisva načrtovala, sva si ga pa ogledala in se sprehodila okoli njega. Z videnim sva se tako dejansko prepričala o njegovi velikosti in lepoti.
Prvi kampi se odprejo marca
V neposredni bližini sva si ogledala še čudovito urejen avto kamp Castrum, ki pa je do marca žal zaprt. Zato sva v koledar hitro vnesla najin ponoven obisk kampa, iz katerega bova nato obiskovala to čudovito termalno jezero Heviz ter uživala v vodi. Ta pozimi ne pada pod 24 stopinj, poleti pa doseže tudi 36 stopinj.
Noč sva v Hevizu prespala na parkirišču. Nisva bila sama, parkiralo je še nekaj avtodomov. Zjutraj pa sva pot nadaljevala v smeri Blatnega jezera, kjer se na poti odločiva obiskati še znamenit budistični tempelj – Stupa Zalaszanto. Kaj kmalu zavijeva s ceste in se pričneva vzpenjati po kar divji in neurejeni makadamski poti.
Po dobrem kilometru vzpenjanja skozi gosti gozd na sam vrh bližnjega hriba, že skoraj obupana vendarle zagledava tempelj – Stupa. Nekaj res veličastnega in nenavadnega za te kraje pomisliva.
Največji budistični tempelj v Evropi
Tempelj – Stupa v Zalaszantu je največji budistični tempelj v Evropi. Visok je 30 metrov in širok 24 metrov. Grajen je v treh ravneh, na vrhu pa ima kupolo z zlato konico. Vredno ogleda, se oba strinjava in s fotoaparatom odhitiva do njega.
Tempelj – Stupo vzdržujeta dva tibetanska meniha iz Ladakha, ki živita nekoliko nižje v hiši. Ker je bil tempelj v času najinega obiska zaprt, tam seveda nisva opazila žive duše. Zato sva naredila še nekaj fotografij in se vrnila nazaj na najino začrtano pot.
Po strmi gozdni poti se spustiva nazaj do asfaltne ceste in pot nadelujeva proti mestecu Tapolca. Tam pod središčem mesta leži približno 3000 metrov dolg edinstveni podzemni jamski sistem z jezerom, ki si ga želiva ogledati s čolnom.
View this post on Instagram