Znana Slovenka je delila zelo žalosten zapis. Njena mati, ki je ni poznala, je umrla. Njene besede zarežejo v dušo …
Klavdija Bertalanič je mnogim znana po tekmovanju v resničnostnemu šovu Kmetija.
Mamica samohranilka se je mnogim gledalcem vtisnila v srce s svojo srčnostjo in odkritostjo, s katero je spregovorila o svojem žalostnem življenju.
Klavdija je odraščala v rejniški družini, v šovu pa je spregovorila tudi o svoji biološki materi, ki je ni želela. Odgovorov ni poznala.
Materi v slovo
Številna vprašanja so obvisela v zraku, Klavdija je namreč izvedela, da je njena mati umrla.
V slovo je zapisala nekaj besed in jih objavila na družbenem omrežju.
»Nekako si in nisi del mojega življenja..popotnica na tihem, senca duše in srca..tvoja dlan nikoli ni sprejela kar otroško srce nosi na vrhu želja..
Vdihljaj kot čudežni prah prebuja bolečine..spomine..resnico..pot prehojeno kot na duši bodečo žico..
Trga občutke..nosi zmedo..ta duša v tem kaotičnem redu. Nasmehi..solze neroden kaos..ujeta, sprejeta v nikoli objeta srca v odvrženi škatli življenja..
Nekaj si mi dala ..veliko več si mi vzela..v tej zgodbi sreče si me preklela. Ujela si me v mrežo zapušcenih duš..odvrženih korenin družinskega drevesa..
Popotnik si na potovanju mojega življenja..nevidni duh spominov in besed. Pretrgala si upanja..ubila sanje..perfektno neperfektni unikat.
Si pesem brez refrena
Si pesen brez refrena, ker obstaja samo začetek in konec v tej zgodbi brez jedra in globine. Koliko si mi dala še veliko več si mi vzela..zato koža moja je debela.
Prišla in šla si brez slovesa..kot v boju z vetrom padla so drevesa..ujetnik sem v pesmi brez nečesa, kar lahko bila bi sigurnosti zavesa.
Priznala nisi mi poraza v resnici niti pravega obraza..brez občutkov sreče in ljubezni odšla si tiho v neobvezi.
Ne znam presodit, kar v srcu me zatira..če to je tisto kar boli..da spet usoda vzela je slovo brez, da vpraša me zato.. nevem, če v jezi sem ali žalosti..toda ne razumem ta nikoli neizrečeni oprosti. Tvoj hladen pogled na moj svet..tvoj brezsrčni materinski uničen cvet vzel je veliko več kot je dal a tebi nikoli ni bilo žal.
Brez besed prazen pogled sovražno si predala in tistega jutra, ko prišel je tvoj čas si zaspala..
Kaj so bile misli z katerimi si se obdala..??
Si se vsaj takrat iskreno zjokala..kot jokalo je moje srce odkar ve, da sovraštvo nosila si na duši..si se vsaj pokesala..na mojo malo otroško dlan in na ljubezen, ki bi jo vsaka mama dala le ti tega nisi znala.
Brez oprosti in slovesa….ničesar ni le prazna zgodba življenju, ki si ga podarila in konec koncev nekje ubila brez čustev in obžalovanja..
Šla si v svet kamor ne seže moj pogled niti stopijo moji koraki..
Slovo brez slovesa in konec brez vrnitve..Adijo tja v večnost “mama”,« je o svoji biološki materi zapisala Klavdija. Oglasili so se številni in ji izrekli sožalje.
Ni želela imeti stikov
»Ni želela imeti stikov,« nam je zaupala Klavdija. »Pred tremi leti sem jo obiskala, pa me je osorno zavrnila,« je dodala.
»Umrla je že 23. oktobra lani, a sem izvedela šele sedaj, dobila sem pismo od sodišča,« je povedala Klavdija.
»Žal je tudi to del življenja in žal trenutno ne znam sama pri sebi nekako ocenit občutkov v meni .. ali je žalost .. jeza ..razočaranje,« je strnila misli Klavdija.
Njena biološka mati je zapustila njo in njenih pet sorojencev. »Stike imam z eno sestro,« nam je povedala in dodala, da je ena sestra že pokojna, eden od bratov je zašel na kriva pota, eden je posvojen in zato zaščiten.
Kljub zelo težki življenjski zgodbi pa ostaja Klavdija optimistična, na prihodnost gleda pozitivno, vso ljubezen ki jo nosi v sebi, pa predaja svojemu edinemu sinu Tianu.
