Znani slovenski televizijski voditelj in novinar Dennis Malačič preživlja izjemno težke trenutke. Z javnostjo je delil pretresljivo novico, da se je nenadoma poslovil njegov oče.
V iskrenem in bolečem zapisu je razkril, kako nepričakovano je prišla izguba ter kako zelo ga boli, da se od očeta ni mogel posloviti z zadnjim objemom.
Malačič je v čustveni izpovedi opisal zadnje ure pred očetovo smrtjo. Ko je zapuščal njegovo bolniško posteljo, je bil prepričan, da se bo naslednji dan vrnil. Ni slutil, da bo njuno zadnje slovo tako dokončno.
»Vedno, ko sem odhajal v Ljubljano, sem tebe in mamo objel. Včeraj popoldne sem se od tebe poslovil brez objema. Nisem se vračal v Ljubljano, tja bi moral šele danes. Zapuščal sem le tvojo bolniško posteljo, h kateri sem bil prepričan, da se bom vrnil že naslednji dan. Potem pa si se le nekaj ur pozneje za vedno poslovil,« je zapisal.
Še nekaj ur prej je bil dobre volje
Novica o očetovi smrti je družino dosegla sredi noči. Malačič je opisal pretresljiv trenutek, ko so se morali sredi noči zbrati ob njegovi postelji in se soočiti z izgubo, ki je niso pričakovali.
Še nekaj ur pred tem se jim je namreč zdelo, da okreva. Po operaciji debelega črevesa se je njegovo stanje sprva izboljševalo, zato nihče ni pričakoval, da se bo vse končalo tako nenadoma.
»Le nekaj ur prej si se med obiskom tako dobro držal. Bil si dobre volje. Na televiziji sem ti nastavil kanal, da boš po treh dneh spet lahko gledal svojo najljubšo serijo, ob kateri si se vedno tako iskreno in nalezljivo smejal,« se je spominjal voditelj.
Prav ti drobni, vsakdanji trenutki zdaj nosijo še posebno težo. Spomin na očetov smeh in skupne trenutke je prepleten z bolečino ob spoznanju, da se je njuno slovo zgodilo veliko prej, kot bi si lahko predstavljal.
»Rad bi te še enkrat objel«
V svojem zapisu je Malačič iskreno spregovoril tudi o mislih, ki ga preganjajo po nenadni izgubi. Če bi vedel, da se z očetom poslavlja zadnjič, bi ravnal drugače. Želel bi si še enega objema, še ene priložnosti, da mu pove, koliko mu pomeni.
»Če bi vedel … če bi le slutil … bi zavrtel čas nazaj. Vztrajal bi, da te pustijo priključenega na aparate še kakšen dan. Še kakšno noč. Samo da bi imel še eno priložnost, da te objamem. Da ti povem, kako zelo te imam rad,« je zapisal v boleči izpovedi.
Ob izgubi so ostali neizmerna žalost, praznina in vprašanja, na katera ni odgovorov. Najbolj ga boli, da ne bo več slišal očetovega glasu, njegovega nalezljivega smeha in da ga ne bo mogel več objeti.
»Rad bi te še enkrat objel. Rad bi ti rekel, da te imam rad. Rad bi še enkrat slišal tvoj nalezljivi smeh. Rad bi slišal tvoj glas. Rad bi imel še eno samo priložnost. Pa nam je ostala le praznina. Tišina. In neizmerna bolečina,« je zaupal.
Svojo izpoved je sklenil z besedami, ki razkrivajo globino njegove ljubezni do očeta in upanje, da se bosta nekoč znova srečala.
»Radi te imamo. Vedno te bomo imeli. Kjerkoli že si, upam, da si našel mir. In prosim … počakaj nas tam nekje daleč. Ko se nekoč spet srečamo, te bom najprej objel. Potem pa te bom vprašal, zakaj si moral oditi tako nenadoma.«
Smrt legendarnega slovenskega igralca pretresla javnost (odšel je mnogo prezgodaj)