Umrl je znani hrvaški glasbenik, ki je tudi pri nas znan po številnih uspešnicah. Njegove pesmi prepevamo vsi.
Kot poročajo številni tuji in domači mediji, je umrl eden najbolj znanih hrvaških skladateljev Stjepan ‘Stipica’ Kalogjera. Star je bil 90 let.
V svoji bogati glasbeni karieri je sodeloval s številnimi znanimi glasbeniki, zaslužen je za aranžma velikih hrvaških hitov, med njimi so pesem Cesarica, Skalinada in Galeb, ki jih je pel glasbenik Oliver Dragojević.
Njegova profesionalna glasbena pot se je začela leta 1958, ko je postal član Plesnega orkestra Radia Zagreb (danes Big Band HRT). V tem orkestru je bil trobentač, nato pianist, v letih 1991-1993 glasbeni producent.
Zložil je okoli 70 zabavnih skladb, med njimi Vino i gitare, Ti si moja obala, Dobra večer, uzorita, Sviraj mi, gitaro, Vjeruj mi, Krovovi, Ti, koju ne poznam, Poslije kiše dolazi sunce, Bit ćeš uvijek moja, Adrese moje mladosti, Ča je bilo tega više ni, Ponoćno sunce in Tvojih pola sata.
Več kot štiri tisoč skladb
V svoji bogati karieri je komponiral in aranžiral več kot 4000 skladb za različne glasbene zasedbe, od manjših sestavov do simfoničnih orkestrov, med katerimi so bile nekatere tudi nagrajene s prestižnimi nagradami.
Posebej uspešni sta bili priredbi za pesmi Galeb, Skalinada (Z. Runjić) in Cesarica (Z. Stipišić), za katero je leta 1994 prejel Porina za najboljšo priredbo.
Istega leta je skupaj z Arsenom Dedićem prejel Porina kot najboljši producent za album Tihi obrt, leta 1998 pa je prejel Porina tudi kot najboljši producent z Arsenom Dedićem za album Ministry of Fear. Leta 2010 je prejel nagrado Porin za življenjsko delo, piše portal magazin.hrt.hr.
Kalogjera je tudi avtor glasbe za dva muzikala, O’Kaj in Kaj20, ki sta bila z velikim uspehom uprizorjena v zagrebški Komediji.
Komponiral je glasbo za animirane filme in otroške televizijske serije.
Kot skladatelj in aranžer je sodeloval na številnih domačih in tujih festivalih zabavne glasbe (Zagreb, Split, Opatija, Slavonski Brod, Krapina, Bratislava) in prejel več prvih nagrad.
Vodil je festivalske orkestre na domačem odru (stalni šef dirigent festivala v Splitu od osemdesetih let 20. stoletja) in v tujini (Bratislava, Ljubljana, Eurosong v Dublinu 1995 in Birminghamu 1998).