Televizijska voditeljica Jelena Aščić je mnoge zelo ganila z iskrenim zapisom. Številni so se že odzvali …
Znana slovenska televizijska voditeljica Jelena Aščić, ki jo mnogi gledalci poznajo po vodenju Tednika, je delila zelo ganljiv zapis.
Razkrila je, da jo je Društvo novinarjev Slovenije povabilo k sodelovanju pri kampanji ob 8. marcu o spletnem nasilju nad novinarkami.
»Najprej sem pristala, potem pa sem po premisleku odpovedala sodelovanje. Zakaj? Ker sem pomislila na vse negativne komentarje, ki bodo spremljali to kampanjo. Ker mi samo misel na to, kaj vse sem doživela, sproža veliko stisko in se ne želim več izpostavljati na tak način. Ker ne morem več objaviti svojega mnenja na družbenih omrežjih, ne da bi bila deležna napadov in žalitev,« je zapisala Aščićeva.
Napadena že, če deli članek
V nadaljevanju svojega zapisa je Aščićeva pojasnila, da je napadena že, če samo deli nek članek. Takoj ji pišejo javno, zasebno pa dobiva žalitve in celo grožnje. To je navedla tudi kot razlog, da se raje umakne in objavlja fotografije rožic.
»Priznam, da po vseh teh letih napadov in žalitev še vedno nimam dovolj trde kože in dovolj poguma. Priznam, da še vedno težko diham, ko se spomnim, kako nisem mogla dihati ob prvem in vsakem naslednjem spletnem linču. Priznam, da se počutim slabo, ker si ne upam več,« je iskreno zapisala.
Ženske novinarke so bolj izpostavljene nasilju
V nadaljevanju je dodala, da eni, da so novinarke in voditeljice televizijskih oddaj veliko bolj izpostavljene nasilju kot pa njihovi moški kolegi.
»Pa ne gre samo za naše delo. Gre tudi za videz. In na žalost so pri tem največje kritičarke pogosto prav ženske. Ste kdaj slišali, da je nek moški prestar, pregrd ali predebel, da bi se pojavljal na TV? Mislim, da ne. Ženske pa to poslušamo in beremo ves čas. In če že odrasli ne znamo in ne zmoremo dobro shajati s spletnim nasiljem, kako je šele otrokom in najstnikom?« je zapisala.
»Spletno nasilje, žalitve, sramotenje in grde besede povzročajo hude duševne stiske, vodijo lahko tudi v samomore. Pomislimo, preden koga javno napadamo, ga kritiziramo, žalimo. Pomislimo, kako bi bilo nam, če bi bili na drugi strani,« je Aščićeva zaključila svoj zapis.
Odzvali so se številni
Na njen iskren in globok zapis so se odzvali številni.
»Problem je vsesplošen: nikjer, četudi nam teče voda v grlo, se ne znamo pogovarjati. Če le dobimo priložnost, zmerjamo in lajamo. Ali tudi nagajamo. Metanje polen pod noge pa je itak nacionalni šport….Zato tistim, ki to počnejo, ne smemo nuditi še dodatnih užitkov s tem, da utihnemo…,« je zapisala novinarka in pisateljica Milena Miklavčič.
»Vsekakor navijam zate in ti lahko samo rečem, ne daj se! Verjemi vase! Dobra si in tudi za to si dobila že kar nekaj priznanj od tistih, ki kaj veljajo in ki kaj vedo,« je zapisal novinar Miro Stebe.
»V zadnjem letu sem bila štirikrat javno linčana. Še kako dobro vas razumem. Vsaka vaša beseda drži, kot pribita. In to kar ste zapisala zmore le empatičen, srčen, pošten in moralen človek. To zmore človek. Najbolj žalostno, da sem dva meseca nazaj, ob temu da sem vsako trditev iz anonimk, ki so me doletele in bile poslane na medije, z dejstvi (številkami, preverljivimi podatki, naključnimi sogovorniki…) ovrgla, novinarki PN pa večkrat povedala, kaj to sproža v meni, ji ni bilo mar. Ne enega, z groznim naslovom, pet člankov je spisala. In kolegice so ji sledile. Jasno je, kaj je sledilo temu. Če kdo, vas razumem jaz.
Moja zgodba postaja vse bolj bizarna. Polna oseb z diagnosticiranimi psihičnimi težavami ter slabimi nameni. Zadeva gre na sodišče. Ampak mi je ob takih objavah lažje, ker vidim, da so tudi še normalni ljudje, ki priznajo, da čutijo,« je zapisala direktorica doma starejših občanov v Vrtojbi in Slovenka leta Ana Petrič.