Ofra Haza je bila ženska, katere glas je zvenel kot darilo nebes. Njena usoda pa se je sprevrgla v eno najbolj pretresljivih tragedij moderne glasbene zgodovine.
Čeprav so jo svetovni mediji zaradi neverjetne priljubljenosti in vpliva poimenovali “Madonna z vzhoda”, je bila Ofra v svojem bistvu popolno nasprotje ameriške zvezdnice. Bila je skromna, globoko verna in ujeta v spone tradicije, ki so ji po eni strani dajale moč, po drugi pa ji nadele nevidne okove. Njena pot od revnega dekleta iz predmestja Tel Aviva do nominacije za nagrado grammy je navdihnila milijone, a končala se je s skrivnostjo in bolečino, ki še danes buri duhove.
Glas, ki je prišel iz revne četrti Hatikva
Rodila se je leta 1957 v revni jemenski družini kot najmlajši od devetih otrok. Njeno otroštvo v četrti Hatikva ni bilo posejano z rožicami, a prav tam je v svojem glasu našla pobeg iz sive realnosti. Že pri dvanajstih letih jo je opazil Bezalel Aloni, agent, ki je v drobnem dekletu prepoznal diamant, ki ga je treba le še zbrusiti. Aloni ni postal le njen menedžer, temveč skorajda očetovska figura, ki jo je ščitil pred vsemi pastmi zabavne industrije.
Njen prvi album “Al Ahavot Shelanu“, izdan leta 1980, je bil le uvod v tisto, kar je sledilo. Izrael je v njej dobil svojo najljubšo hčer. Leta 1983 je stopila na oder Pesmi Evrovizije in s skladbo “Chai” (Živ) osvojila drugo mesto. Nastop je bil nabit s simboliko – jemenska Judinja je sredi Nemčije pela o tem, da je njen narod še vedno živ in močan. To je bil trenutek, ko je Ofra Haza postala nacionalni simbol.
Amy Winehouse: 15 let od smrti legende, ki je svojo bolečino spremenila v večno glasbo
Svetovni preboj in “Im Nin’Alu”
Tisto, kar je Ofro ločilo od tisočev drugih pevk, je bila njena sposobnost združevanja modernega popa s starodavnimi jemenskimi napevi. Njena pesem “Im Nin’Alu” je postala svetovna senzacija. Nenadoma so njen glas slišali povsod – od klubov v New Yorku do radijskih postaj v Tokiu. Pela je v hebrejščini, arabščini, aramejščini in angleščini, s čimer je dobesedno rušila zidove med kulturami.
Njen vrhunec na mednarodnem odru je prišel s filmsko glasbo. Za animirano klasiko “Princ iz Egipta” je posnela pesem “Deliver Us” v neverjetnih 17 jezikih. Bila je prva izraelska pevka, nominirana za nagrado grammy, in zdelo se je, da ji svet leži pod nogami. A kljub vsem bleščicam in milijonskim prodajam albumov, je Ofra v zasebnem življenju ostajala globoko osamljena.
V senci tradicije: “Kdo je sploh Ofra?”
Zunaj soja žarometov je Ofra Haza živela življenje, ki bi ga težko pripisali zvezdnici njenega kova. Ostala je močno navezana na svojo družino, kjer so veljala stroga tradicionalna pravila. Medtem ko je bila za svet boginja, je bila doma le neporočena ženska. Eden njenih bratov naj bi ji celo zabrusil: “Kdo je sploh Ofra? Samo neporočena ženska brez družine.”
Te besede so jo bolele bolj kot katera koli slaba kritika. Ofra je bila po poročanju bližnjih devica vse do svojega 39. leta. Verjela je v “princa na belem konju”, v čisto ljubezen, ki jo bo našla šele v zakonu. Zavračala je številne snubce in čakala na tistega pravega, ki mu bo lahko podarila vse – svojo dušo, svoje telo in svojo zvestobo.
Usodno leto 1997 in poroka z Doronom
Leta 1997 je Ofra končno mislila, da so se njene molitve uresničile. Spoznala je poslovneža Dorona Ashkenazija. Bila je to ljubezen na prvi pogled, ki se je hitro končala s poroko. Ofra je bila srečna; končno je izpolnila pričakovanja svoje družine in postala žena. Želela si je otrok in mirnega življenja stran od nenehnih turnej.
A pravljica se je hitro spremenila v najhujšo nočno moro. Doron naj bi bil tisti, ki je v pevkino življenje prinesel temo. Čeprav so okoliščine še danes zavite v tančico skrivnosti, so mediji in pevka družina pozneje razkrili srhljivo resnico: Doron naj bi Ofro okužil z virusom HIV. Pevka, ki je celo življenje živela vzorno, brez drog, brez promiskuitete in z močnimi moralnimi načeli, je nenadoma zbolela za boleznijo, ki je bila v tistem času v Izraelu še vedno močno stigmatizirana.
Tragedija brez primere: Bila je znana po vsem svetu, na njenem pogrebu pa le peščica ljudi
Skrivnostna smrt in boleč epilog
Februarja 2000 se je ves svet ustavil. Iz Tel Aviva je prišla novica, da je Ofra Haza v bolnišnici v kritičnem stanju. Uradno je umrla zaradi odpovedi organov kot posledice pljučnice, a kmalu je postalo jasno, da je bila ta pljučnica le posledica oslabljenega imunskega sistema zaradi aidsa. Umrla je stara komaj 42 let.
Njena smrt je sprožila nacionalno žalovanje, pa tudi ogorčenje. Družina je krivila Dorona, ta pa je vse obtožbe zanikal. Skrivnost je s seboj v grob odnesel le leto dni pozneje, ko je umrl zaradi prevelikega odmerka drog.
Ofra Haza danes počiva v Jeruzalemu, a njen glas še vedno odmeva. Njena zgodba ostaja opomin na krhkost življenja in na to, kako lahko ena napačna odločitev v imenu ljubezni ugasne eno najsvetlejših zvezd. Bila je ženska, ki je želela le pripadati – svojemu narodu, svoji družini in svojemu moškemu. Na koncu ji je prav ta želja po pripadnosti vzela tisto najdragocenejše.