S poroko, ki se je zgodila potiho na Ljubljanskem gradu, je Bojan Križaj spet v središču pozornosti. Tega pa o njem mnogi sploh niso vedeli …
Bojan Križaj je ime, ob katerem so se v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zastajal dih. Ob televizijskih prenosih so bile ulice dobesedno praznile. V svojem življenju pa je te dni obrnil nov, povsem zaseben list. Po več kot dveh desetletjih skupnega življenja je s svojo dolgoletno življenjsko sopotnico Špelo Žle stopil pred matičarja in svojo ljubezen okronal s poroko.
Čeprav bi od ene največjih športnih legend v zgodovini samostojne in nekdanje skupne države marsikdo pričakoval razkošno slavje. Jasno, kot se spodobi: z več sto povabljenci, bliskavicami fotografov in medijskim pompov. A sta se mladoporočenca odločila za povsem drugačno, intimno in po svoje precej nenavadno pot.
Dvojna poroka na gradu brez klasičnih svatov
Poročni obred se je odvil v soboto v romantičnem ambientu Ljubljanskega gradu, slovesnost pa je vodil ljubljanski župan Zoran Janković. Že sama lokacija ima v slovenski prestolnici posebno težo, a tisto, kar je dogodek naredilo resnično edinstven, je bil sam potek poroke.
Križaj in njegova Špela pred matičarjem namreč nista stala sama. Ob njiju sta se istočasno poročila še njuna tesna prijatelja iz športnega sveta – Aleš Peljhan, nekdanji koordinator nordijskih disciplin pri Smučarski zvezi Slovenije, ter njegova izbranka Nina Makuc, zaposlena pri Slovenski antidopinški organizaciji.
Bojan Križaj se je pri 69-letih poročil. Kdo je njegova srčna izbranka?
Dvojne poroke so že same po sebi redkost, še bolj presenetljiva pa je bila sestava poročne družbe. Na obredu namreč ni bilo množice sorodnikov, prijateljev ali znanih obrazov z družabne kronike. Šlo je za popolnoma intimen dogodek, kjer so bili pari poročni priči drug drugemu. Ženina in nevesti so si tako v ozkem, sproščenem krogu izmenjali prstana ter poskrbeli za poroko, ki bo vsem štirim ostala v nepozabnem spominu prav zaradi svoje preprostosti in pristnosti.
Športni velikan z večnim statusom narodnega junaka
Za generacije, ki so odraščale ob belih strminah, Bojan Križaj ostaja nedotakljiv simbol slovenskega alpskega smučanja. Bojan je bil prvi slovenski smučar, ki je stopil na najbolj visoko stopničko svetovnega pokala. Januarja 1980 je zmagal v slalomu v Wengnu, in prvi osvojil mali kristalni globus.
Ko je Križaj stal v štartni hišici, je v Sloveniji za nekaj minut zastalo celotno javno življenje. Ta neizbrisljiv pečat v kolektivni zavesti ga spremlja še danes, ko je tekmovalne smuči že zdavnaj postavil v kot.
Življenje po športni poti: odmevi pokojnine in premoženjski zapleti
A življenje po koncu športne kariere za nekdanjega šampiona ni bilo vedno posuto s cvetjem. Križaj se je v zadnjih letih v medijih večkrat znašel ne zaradi športnih analiz, temveč zaradi finančnih in premoženjskih tem.
V javnosti je pred kratkim močno odmeval podatek o njegovem prejemku iz naslova državnega dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa. Kot je poročal portal Siol.net, Križaju kot nosilcu vrhunskih športnih priznanj pripada mesečni neto dodatek v višini skoraj 1.900 evrov. Gre za zakonsko urejeno ugodnost, s katero država nagrajuje vrhunske športnike, ki so s svojimi uspehi gradili mednarodni ugled Slovenije. Zanimivo je, da so si za podobno ureditev prizadevali tudi nekateri vidni kulturni ustvarjalci, a podobnega zakonskega okvira na njihovem področju takrat niso sprejeli.
Ob tem so se v medijih znova obudile tudi zgodbe o Križajevih poslovnih izzivih in dolgovih iz preteklosti. Njegovo razkošno vilo, ki jo je pred leti dolgo in neuspešno poskušal prodati na nepremičninskem trgu, so mu namreč zaradi neporavnanih obveznosti zasegli. Posestvo zdaj za približno milijon evrov prodaja podjetje, povezano s srbskim poslovnežem Draganom Šolakom.
Kljub vsem vzponom in padcem, ki so spremljali njegovo poslovno pot po zaključku kariere, pa sobotni dogodek na Ljubljanskem gradu dokazuje, da Bojan Križaj v svojem zasebnem življenju ostaja zvest tistemu, kar šteje največ. Z dolgoletno partnerico sta po več kot dveh desetletjih skupne poti dokazala, da za pravi začetek novega poglavja niso potrebni blišč in kamere, temveč le iskrena zaobljuba pred tistimi, ki so ti najbližje.