Bralka portala Top24Novice.si nam je poslala zgodbo o hrepenjenju. Prijetno branje vam želimo!

»Presneto krilo!« je vsa besna zavpila Nena, ko se je trudila pri zapenjanju ozkega rdečega mini krila.
»Moram res vedno pridrveti zadnjo minuto!« je nervozno ponavljala in popravljala z eno roko pričesko, z drugo pa je držala cigareto.
Ko je bila pripravljena, je stekla proti vratom, jih s truščem zaprla in zaklenila za sabo.
Zunaj je bila že gosta tema. Sedla je v svoj stari avto in se odpeljala. Prižgala je radio in se ob mirni glasbi poskušala sprostiti.
Nena je bila zaposlena kot slači punca v nočnem baru. Bila je temnolasa, vitka in visoka dvaindvajset letnica.
V nočni bar, oziroma bolj majhno zakajeno luknjo, kamor so zahajali le osamljeni in brez srčni moški, je hodila plesat že drugo leto, vsako noč. Plača je bila slaba in zato si je pomagala sama do dodatnega zaslužka.
Živela je v majhni podstrešni sobi, na svetu ni imela žive duše.
Pobegnila je iz sirotišnice pred petimi leti in našel jo je moški, ki se mu je zdela dovolj simpatična za opravljanje nočnega poklica in počasi jo je pričel uvajati v drugačno življenje. Bilo ji je vseeno, saj je tako ni maral nihče, nikogar ni bilo, da bi ji namenil lepo besedo ali vsaj iskren nasmeh. Sovražila je svet okrog sebe in sovražila je sebe in svoje lepo telo.
Prispela je do bara, ugasnila avto, srknila krepak požirek žgane pijače, ki je bila njena najboljša prijateljica ter stekla noter.
Bila je prepozna in njen šef, majhen, zavaljen, plešast možak, ji je pritisnil krepko zaušnico. Ni bilo prvič in ni si gnala k srcu.
Odvrgla je plašč in odhitela na oder, kjer je izvrstno izpeljala svojo točko. Tudi tokrat so bili gledalci navdušeni in ji dajali napitnino.
Po končanem nastopu je imela dobro uro časa, do naslednjega. Odšla je nekaj metrov stran od bara in čakala na dodatni zaslužek.
Kmalu se je mimo primajal pijan moški srednjih let.
»Si za dobro sprostitev? Daj, srček, ne bo ti žal!« je ponovila besede, ki jih je znala že na pamet.
Potrudila se je, da je na ustnice spravila nežen nasmeh in moški je prikimal. Odpeljala ga je v prazno sobo nad barom.
Ko sta končala in ji je plačal, je hotela oditi.
»Zakaj to počneš? Lepa si in mlada. Škoda je zapravljati življenje na takšen način, se ti ne zdi?«
Zazrla se je v njegove modre oči, ki so jo nežno gledale. Za trenutek se je v njej prebudila nežna plat, a jo je hitro potisnila nazaj v ozadje ter zabrusila: »Brigaj se zase!« in odhitela ven.
V bar je prispela nekaj minut pred nastopom in imela je čas za kozarček pijače. Nato je odšla na oder in ponovila svoj ples. Gledalcev je bilo manj, a še vedno polno. Med plesom je opazovala obraze. Nekatere je videla prvič, nekateri so bili njene redne stranke, le sem ter tja je stal kak mladenič, ki je prišel v bar le iz gole radovednosti in ne iz potrebe, kakor ostali. Sovražila je vse te obraze, ki se jim je morala smejati in ki so ji dajali denar za njeno preživetje, za njeno pijačo.
Tedaj je med občinstvom zagledala njega. stal je v kotu, pil sok in jo žalostno gledal. Njegov pogled jo je motil in nehote delal nervozno. Bila je jezna nanj in na njegova čustva. Pogledala je stran in odplesala do konca.
Nekaj minut po drugi zjutraj, se je odpeljala proti domu. V mislih je še vedno imela njegov žalostni pogled, kar jo je jezilo.
»Sovražim moške, ki mi pokvarijo večer!« je jezno vpila in pila žganje.
Zaspala je kar v avtu, Njene noge je niso več ubogale in bilo ji je vseeno.
Zgodaj zjutraj jo je zbudil mraz. Odšla je do svojega majhnega stanovanja, ki je bilo tako kot vedno zatohlo in neurejeno, tako kot ona.
Pripravila si je vročo kopel, ki naj bi sprala vse poglede in dotike. Potem pa je dan preživela zvita v klobčič pred televizijo. Njene misli pa so nehote uhajale k moškemu, ki mu ni bilo vseeno.
Zvečer je odšla na delo in prispela točno. Odšla je na oder, odplesala, nato pa ven po denar.
Tudi tokrat je imela srečo. Naletela je na mlajšega moškega, ki je bil precej v rožicah. Dobila je denar, kaj več pa ne. In imela je čas še za enega. Tokrat je bil večer uspešen in bila je dobre volje, ko je štela svoj izkupiček.
Odhitela je v bar in plesala. Spet je bil tam. Stal je v kotu in jo gledal. Resnično mu ni bilo vseeno, a ni se menila zanj. Odplesala je in stekla v kabino za oder, kjer se je oblekla.
Za njo pa je prišel šef, s sladkimi besedami: »Nena, tako si uspešna in ko ti odplešeš zadnjo točko, več kot polovica gostov odide. Bi hotela samo danes ostati dlje in odplesati zadnja? Povišal ti bom plačo!«
Prikimala je in odšla ven. Sedaj je imela polno časa za svoj zaslužek in bila je še kar uspešna, imela je dve stranki.
Ko se je spet prikazala nazaj v baru, je bila že pošteno pijana. Odmajala se je na oder in poskušala odplesati svojo točko, a je kmalu padla na tla. Gostje so se ji smejali in jo zmerjali. Počasi so odhajali domov in prav nihče se ni zmenil za pijano prostitutko, ki je ležala na trdih tleh.
Potem pa jo je močna roka prijela in odnesla na stol. Bil je on, moški, ki mu ni bilo vseeno. Ogrnil jo je s svojim plaščem in ji ponudil kozarec vode.
Podprla si je glavo z rokami in mu povedala svojo žalostno življenjsko zgodbo.
Vstal je in sedel za klavir. Pogledala ga je, on pa je dejal: »Odigral ti bom pesem. Pesem zate…«
V očeh so se ji zalesketale solze in rekla je: »Nihče mi še ni igral moje pesmi. Zaigraj mi jo.«
In igral je, igral, dokler ni s solzami v očeh vstala in stekla v novo jutro…
