Ko enkrat primeš volan avtodoma, ko v avtodomu ješ in prespiš, ko vandraš po bližnjih in malo bolj oddaljenih krajih, ko si poješ tisto znano, malo starejšo pesmico: “šta če nama kuča, kad je naša kuča putujuča …”, te vse to prevzame in enostavno ne znaš več živeti brez takšnega načina preživljanja prostega časa.
Lani med najinim potovanjem po Poljski sva z Urško že delala načrte, kam naslednjič. Najprej je bila v načrtu Skandinavija ter vse do Nordkappa, potem pa sva najine načrte spremenila in se odločila za Češko. Na Češkem sva sicer že bila dostikrat, kljub temu pa je Češka država, ki naju s svojo nežnostjo boža in očara vedno in vedno.
Najina letošnja pot se je začela v Ljubljani, pri http://www.avtodomar.si/najem-avtodoma/avtodomi/ sva najela praktično nov avtodom Benimar T442, letnik 2024. Po uvodnih formalnostih in primopredaji avtodoma vanj zložila vse potrebno za devetdnevno pot (hrana, oblačila, zaloge vode …) in odrinila na pot.
DAN 1 – torek, 14. maj 2024 LJUBLJANA – GOLLING (Avstrija)
Pot naju je peljala mimo Kranja, Jesenic, skozi karavanški predor in po Avstriji vse do nama že znanega PZA malo pred Salzburgom. Na avtocesti proti Salzburgu sva avtocesto zapustila na izvozu 28 in parkirala v Gollingu poleg Aqua Salza spa and bath GmbH Golling. Po prijavi in plačilu parkirnine za avtodom sva se odpravila na kratek sprehod po majhnem mestu. Zvečer sva si na prenosniku ogledala film (hvala za T-2 to go) in kaj hitro zaspala.
DAN 2 – sreda, 15. maj 2024 GOLLING – ČESKY KRUMLOV (Češka)
Zjutraj sva v bližnjem Sparu kupila svež kruh in sadje, v avtodomu pozajtrkovala in se odpeljala mimo Salzburga, Linza do najine prve točke na Češkem. To je kraj Česky Krumlov. Parkirala sva na večjem makadamskem parkirišču P-KARAVAN na Chvalšinski ulici nasproti avtobusnega postajališča. Ker Česky Krumlov že dobro poznava, sva takoj odšla na potep po mestu. Sprehodila sva se do gradu na hribu, si v mestnem središču privoščila kosilo in sladoled. Ja, ta njihova “zmrzlina”, kot se po češko reče sladoledu, naju vedno znova navduši.
Seveda tudi brez piva ne gre. V eni izmed mnogih majhnih trgovinic s spominki sva srečala Krtka. Starejši se še spomnimo prijetne risanke Krtka. Prav lepo ga je bilo spet srečati.
Pozno popoldansko kosilo sva si privoščila v eni izmed mnogih restavracij, potem pa sva po kratkem sprehodu odšla v avtodom in utrujena zaspala.
DAN 3 – četrtek, 16. maj 2024 ČESKY KRUMLOV – KARLOVY VARY
Po zgodnjem zajtrku sva se odpeljala proti enemu najlepših gradov na Češkem, to je grad Hluboka. Ker sva tu bila že nekajkrat, sva si grad ogledala le z zunanje strani. Tokrat grad in okoliški grajski vrtovi in parki zaradi obnove niso izkazovali vse svoje lepote, tako da sva v vasici pod gradom le popila kavo, kupila zanimiv spominek in se vrnila k parkiranemu avtodomu ter se odpeljala proti naslednjemu cilju. To je znameniti pivovarski kraj Plzen, kjer sva si nameravala ogledati pivovarski muzej.
Ogled žal ni bil mogoč, saj je bil muzej zaradi neke individualne prireditve zaprt. Tako sva v gostilnici pred muzejem le popila vrček piva, Urška tistega normalnega, jaz pa seveda brezalkoholno pivo, saj naju je čakalo nadaljevanje vožnje.
Najin današnji cilj je bilo mesto Karlovy Vary, kamor sva prispela pozno popoldne in se namestila na PZA HIPODROM HOLOUBEK. Po prijavi sva se odpravila le na kratek sprehod do avtobusnega postajališča, kjer vozi avtobus do centra mesta Karlovy Vary.
DAN 4 – petek, 17. maj 2024 KARLOVY VARY – HRENSKO
Po zajtrku sem nekaj malega delal za službo, potem pa sva se z lokalnim avtobusom odpeljala v center mesta. Urška je že prej pripravila program ogledov. Seveda sva najprej na eni izmed mnogih stojnic kupila mini vrčka, značilna za ta kraj. Zanimivo je hoditi po mestu od enega izvira do drugega in pokušati vodo, ki teče iz vrelcev. Voda je “železnega” okusa, temperature vode pa dosežejo do 70 stopinj celzija.
V kavarni hotela Pupp, kjer so snemali znano ameriško komedijo Last Holiday, sva si privoščila tortico in sok. Pred povratkom k avtodomu sva obiskala še industrijsko prodajalno, kjer prodajajo značilno češko grenčico Becherovka. Brez nakupa Becherovke seveda ni šlo.
Ker naju je čakalo približno tri ure vožnje do najine naslednje lokacije, sva se vrnila k avtodomu in se odpeljala do kraja Hrensko, ki leži ob nemški meji. V večjem marketu ob poti sva se oskrbela z osnovnimi potrebščinami za v hladilnik. Nastanila sva se v kampu iz “šestdesetih” let “U Ferdinanda”.
V kampu se je čas ustavil pred nekaj desetletji, je pa to bil kamp z vso oskrbo (elektrika, tuši, toaletni prostori …). Imeli so celo mini gostilnico, kjer so točili lokalno pivo, poimenovano po imenu kampa (ali pa je bil kamp poimenovan po tem pivu).
DAN 5 – sobota, 17. maj 2024 HRENSKO – KROMLAU (Nemčija)
Iz kampa sva se odpeljala že zgodaj, saj naju je čakal prvi resni pohod, in sicer sva se namenila ogledati naravni most Pravčička Brana. Do te znamenitosti se pride samo peš, potrebna je primerna obutev, saj pot vodi po peščeno – kamniti poti. Avtodom sva parkirala ob cesti, prijazna gospa nama je pokazala, kje lahko parkirava. Seveda sva poleg parkirnine “donirala” tudi simbolično napitnino za gospo. Veselja in zahvaljevanja kar ni bilo konec.
Po približno uri in pol hoje sva na vrhu gore vendarle uzrla znamenitost Pravčičko Brano. To je naravni most, ki pa je zaradi erozije zaprt za obiskovalce, tako da si ga je možno ogledati samo od spodaj. Priznam, da je bil vsak korak navkreber vreden tega pogleda. Res zanimivo, kaj je narava sposobna ustvariti sama, brez pomoči človeka.
Ker naju je čakalo še kar nekaj hoje nazaj do avtodoma, sva se hitro odpravila v dolino. Tik pred nemško mejo sva natočila poceni češko gorivo in nadaljevala pot do naslednje znamenitosti, tokrat v Nemčiji.
Ogledala sva si most Bastei, potem pa pot nadaljevala proti naslednji lokaciji, vasici Kromlau, ki je znana po parku rododendronov in prelepem kamnitem mostu.
Ko sva prispela v Kromlau, so naju ob vhodu v vas ustavili varnostniki in pojasnili, da je cesta zaprta zaradi lokalne prireditve. Malo levo, malo desno, veliko naokrog in v vas sva prišla z druge strani. Želela sva prenočiti v manjšem kampu, kjer pa naju niso sprejeli (po moje se lastniku kampa ni ljubilo ukvarjati se z nama), zato sva parkirala kar na večjem makadamskem parkirišču, na parkomatu pa plačala 24 urno parkirnino (10 evrov za 24 ur).
V vasi je bila prava stara nemška veselica. Pivo je teklo v potokih, tiste svetle nemške klobase so se pekle na skoraj vsaki stojnici. Edina težava je bila ta, da sva imela zelo malo gotovine, bankomata ni bilo, kartic pa niso nikjer sprejemali. Po vseh žepih in po vseh predalih avtodoma sva iskala evrske kovančke, s katerimi sva si privoščila pivo in klobase, za “ringlšpil”, tisti, “ta star in ta prav”, pa je denarja žal zmanjkalo. Ob pivu, klobasah in nemških šlagerjih sva na veselici dočakala večer in se jezna, ker nama je zmanjkalo gotovine odpravila spat.
DAN 6 – nedelja, 18. maj 2024 KROMLAU (Nemčija) – ADRSPACH (Češka)
Zbudila sva se v sončno jutro. Odpravila sva se do bližnjega parka z rododendroni in azalejami. Park je res imeniten. Fotografije ne morejo prikazati lepote parka, to je enostavno potrebno videti v živo. Posebnost je tudi polkrožni most Rakotzbrücke, ki skupaj z odsevom v vodi tvori popoln krog. Fantazija.
Ob povratku k avtodomu sva si ogledala še razstavo starodobnih avtomobilov in motorjev in se odpeljala proti naslednji češki znamenitosti Adrspach. Del poti naju je vodil čez Poljsko. Po poti sva obujala spomine najinega potepanja po Poljski iz leta 2023.
V Adrspach sva prispela po približno štirih urah vožnje, parkirala na parkirišču, posebej namenjenem za avtodome, in si odšla ogledat posebne skale. Tudi tega s fotografijami ni mogoče prikazati v vsej lepoti, to je enostavno treba videti v živo. Tudi na uradni spletni strani piše: “Na tisoče skalnih stolpov, čarobna narava in razgledi, ki vam bodo vzeli dih.” Najožja uličica med dvema skalnima stolpoma je široka le 50 centimetrov.
Prespala sva v bližnjem kampu Bučnice, kjer sva se oskrbela s svežo vodo ter izpraznila rezervoar s sivo vodo. Prijeten in poceni kamp z vso oskrbo.
DAN 7 – ponedeljek, 19. maj 2024 ADRSPACH – KUTNA HORA
Ker naju je ta dan čakala krajša pot, sva si privoščila malo daljši spanec, po zajtrku pa sva se odpeljala proti Kutni Hori. Nastanila sva se v prijetnem družinskem mini kampu Transit in se odpravila proti eni izmed znamenitosti tega kraja, to je Kostnica Sedlec, kjer je shranjenih in razstavljenih več človeških okostij, menda okrog 40.000.
Kapela, kjer si je možno ogledati ta okostja (iz človeških kosti je narejen celo ogromen lestenec), ne deluje nič strašljivo. V njej je možno začutiti poseben mir, spokojnost in tišino. Verjamem pa, da to ni za vsakogar.
Z lokalnim avtobusom sva se odpeljala na drug konec mesta, si ogledala staro mestno jedro ter si seveda privoščila vrček (OK, malo več vrčkov) čudovitega češkega piva. Zvečer sva v avtodomu na prenosnem računalniku pogledala lokalne novice (hvala T2 to go) in utrujena zaspala.
DAN 8 – torek, 20. maj 2024 KUTNA HORA – TELČ
Po zajtrku sem spet nekaj malega naredil za službo (hvala za mobilne podatke in izum dela na daljavo), potem pa naju je že vleklo k najinemu kraju, v katerega se vračava vsako leto. Telč, oh, kaj bi midva brez tebe. Tolikokrat sva že bila tam, pa se ga še ne naveličava. Poznava praktično vsako uličico, vsako gostilnico, vsak most. Staro mestno jedro z barvitimi pročelji hiš naju vedno znova in znova navduši.
Ker sva imela čas, sva si ogledala mini muzej starih avtomobilov, se sprehodila po mestu, v lokalni slaščičarni napolnila baterijo prenosnega računalnika (vmes se najedla izjemno okusnih slaščic, tortic, piškotov …) in si zaradi dežja v avtodomu ogledala film iz filmoteke T2 (spet hvala za T2-to go).
DAN 9 – sreda, 21. maj 2024 TELČ – RADEČE (Slovenija)
Po zajtrku naju čaka še zadnji (na tem potepanju) sprehod po Telču in vožnja do meje z Avstrijo (Znojmo), kjer se vedno ustaviva v lokalni trgovini in nakupiva češke stvari, ki jih pri nas ni mogoče dobiti. Pot nadaljujeva mimo Dunaja do Graza ter naprej proti domu. Med vožnjo že delava načrte za prihodnje potepanje. Urška ugotovi, da s Češko še nisva končala. Eno izmed naslednjih potovanj bo zagotovo spet Češka.
Končna misel: Potepanje z avtodomom je nekaj posebnega. Potrebno je malo več razmišljanja in potrpežljivosti. Na vsako potovanje z avtodomom (tako svetujeva tudi drugim) pa se vedno odpraviva z eno samo mislijo: Napačnih cest ni, tudi če “zgrešiš” odcep na cesti, se samo nasmehneš, saj te bo ravno na zgrešeni cesti doletelo nekaj novega, nekaj lepega. Torej, brez nervoze. Vsako stvar, vsako napako sprejmi z nasmehom in tako bo zgrešena pot lepša.
Hvala http://www.avtodomar.si/najem-avtodoma/avtodomi/ za izvrsten avtodom Benimar, katerega sva najela. Avtodom je bil praktično nov, opremljen z vsem, kar potrebuješ za varno vožnjo. Koordinat nisem pisal, saj je danes potovanje ob pomoči Googla dosti lažje. Stroškovno sva vse skupaj (najemnina avtodoma, gorivo, ogledi, vstopnine, spominki, prehranjevanje v lokalih, nakupi hrane in pijače za v hladilnik) zapravila približno 2.300 evrov. Vem veliko, vendar sva videla ogromno lepega, ogromno novega in na potepanju izjemno uživala.
In čisto na koncu še nekaj: Kljub previdnosti in počasni vožnji naju je po nekaj tednih po pošti obiskalo pisno obvestilo o prekoračeni hitrosti v Nemčiji (ja, slikali so naju) in tako je 30,00 evrov šlo še za globo. Nič hudega, tudi to spada zraven.
Avtorja prispevka in fotografij: Urška in Robi Dorn.