Kaj se v eksperimentu dogaja med pari, ko kamere ne snemajo? Kakšno je resnično ozadje? Razkrivamo!
V zadnji oddaji Poroka na prvi pogled je Kristijan produkciji dejal, da vse ženske, ki so v eksperimentu kažejo pred kamero drugačen obraz.
“Vse ženske tukaj notri govorijo eno, delajo drugo,” je dejal Kristijan in dodal: “Ko pridejo kamere so vse fine, ko pa ni kamer pa ‘udri po materialu’!”
Kristijan je dejal, da so kandidatke eksperimenta popolnoma drugačne, kadar v bližini ni kamer in da govorijo, kar jim pade na pamet.
Kristijanova trditev drži?
Ali je res tako, smo vprašali strokovnjakinji Sonjo Javornik in Špelo Gornik.
“To, da določeni moški in ženske pravijo, da njihove soproge in soprogi delujejo drugače pred kamerami, kot ko kamer ni, ima lahko več faktorjev,” je opozorila Gornikova.
“Lahko, da bolj hlepijo po občem odobravanju kot po spoznavanju s sočlovekom, ki jim je bil dodeljen v eksperimentu,” je povedala.
“V življenju imamo vedno na izbiro, ali bomo delovali iz ranjenih delov psihe, iz prilagojenih delov psihe ali pa modro. Kadar se v naših možganih vklopi amigdala, delujemo iz preživetvenega sistema, kadar pa nam vlada prefronalni korteks, o stvareh trezno razmislimo. Kamere mnogo bolj stimulirajo tako ene, kot tudi druge dele možganov,” je pojasnila.
Ljudje smo socialni kameleoni
“Sociologi so že zdavnaj razložili, da ljudje igramo več vlog, ker smo socialni kameleoni. To pomeni, da se recimo doma vedemo drugače kot v službi, drugače kot na carini …,” pa meni Javornikova.
“Da se s starši pogovarjamo drugače kot z vrstniki in podobno. Skratka, logično je, da bomo tudi pred kamerami drugačni, kot smo takrat, ko nas nihče ne snema in smo bolj sproščeni,” je pojasnila in dodala. “Pred kamerami se zavedamo, da smo pod drobnogledom in smo zato bolj premišljeni pri vsaki izjavi. To ne pomeni, da si nekdo zasluži oskarja za dobro igro, ampak vsi ves čas manevriramo med notranjimi vzgibi in vedenjem, ki gre čez določene filtre.”
“Moški očitajo ženskam, da so pred kamerami drugačne, ženske pa moškim. Ker so pač vsi pred kamerami drugačni! Tudi, če bi želeli biti pred kamerami čisto sproščeni in naravni, je to praktično nemogoče, saj že zavedanje, da nas snemajo, povzroči odziv v možganih,” pojasnjuje Javornikova.
“V našem eksperimentu kamere niso neprestano navzoče, čeprav imajo vsi sodelujoči pri sebi kakšne pametne naprave, tako da bi lahko sami posneli partnerja, če se jim zdi, da se pred snemalno ekipo pretvarja,” je poudarila za konec.