Stane Sever je v filmu Ne čakaj na maj znova postal profesor Kozinus. Se ga spomnite?
Ko sta se Vesna in Samo po štirih letih vrnila na filmsko platno, se je z njima vrnil tudi profesor, ki ga je igral Stane Sever. V romantični komediji Ne čakaj na maj ga srečamo v eni njegovih lahkotnejših vlog, medtem ko je na odru ljubljanske Drame igral tudi najzahtevnejše dramske junake.

Profesor, ki se je iz Vesne preselil v Ne čakaj na maj
Režiser František Čáp je po uspehu Vesne iz leta 1953 znane like zbral še v filmu Ne čakaj na maj, ki je izšel leta 1957. Metka Gabrijelčič in Franek Trefalt sta znova zaigrala zaljubljenca Vesno in Sama, Stane Sever pa se je vrnil kot profesor Slapar, ki ga poznamo po vzdevku Kozinus.
Tokrat se zgodba preseli v zasnežene gore. Vesna se veseli zimskih počitnic s Samom, a ima ta obveznosti na gorskih reševalnih vajah. Ko ga zagleda ob Zori, si njuno bližino razloži po svoje. Medtem ko se mlada zaljubljenca zapletata v nesporazume, je dovolj že pojav resnega profesorja Kozinusa, da prizor dobi komičen ton. Prav v tem je čar Severjeve vloge. Profesor je toliko bolj zabaven, ker samega sebe jemlje tako resno.
Imela je glavno vlogo v filmu Vesna, mnogi pa ne vedo, kaj se je zgodilo z njo
Med profesorjem Kozinusom in zdravnikom pred težko odločitvijo
Med obema filmoma o Vesni je Sever z istim režiserjem posnel še Trenutke odločitve. V vojni drami iz leta 1955 je igral zdravnika, ki se znajde pred težko moralno izbiro. Če si filma ogledamo drugega za drugim, hitro opazimo, kako različno je znal Sever uporabiti resnost. Pri Kozinusu z njo izvabi nasmeh, pri zdravniku pa z njo utrdi občutek, da ima lahko vsaka odločitev hude posledice.
Njegova filmska pot se je začela že leta 1948 z nastopom v filmu Na svoji zemlji. Pozneje je zaigral tudi v filmih Samorastniki, Srečno, Kekec! in Zgodba, ki je ni.
Zadnjič je stopil na oder v Ribnici na Pohorju
Stane Sever se je rodil 20. novembra 1914 na ljubljanskem Viču. Leta 1937 je postal član ljubljanske Drame, pozneje pa je na igralski akademiji poučeval dramsko igro in umetniško besedo. Za svoje delo je dvakrat prejel Prešernovo nagrado.
Zadnjič je nastopil 18. decembra 1970 v Ribnici na Pohorju. Odigral je monodramo Krotko dekle po delu Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega in še isti dan umrl. Njegovo ime nosijo Severjeve nagrade, ki jih v Škofji Loki podeljujejo za dosežke v poklicnem in ljubiteljskem gledališču ter za študentsko igro.
Viri: Baza slovenskih filmov, Slovenska biografija, Filmska enciklopedija, SiGledal, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. BSF - Baza slovenskih filmov

