Njene pravljice so zaznamovale otroštvo številnih generacij Slovencev. Toda le malokdo ve, da je priljubljena pisateljica Ela Peroci odraščala skoraj brez knjig, konec druge svetovne vojne pa dočakala v taborišču.
Ob 25. obletnici njene smrti se spominjamo izjemne ženske, ki je slovenskim otrokom podarila nepozabne zgodbe.

Minilo je 25 let od smrti Ele Peroci, umrla je 18. novembra, leta 2001, ene najpomembnejših slovenskih mladinskih pisateljic. Njena Muca Copatarica je še danes med najbolj priljubljenimi slovenskimi pravljicami, številni pa poznajo tudi Moj dežnik je lahko balon in Hišico iz kock.
Čeprav je s svojimi zgodbami razveseljevala generacije otrok, je bilo njeno življenje zaznamovano tudi s težkimi preizkušnjami.
Odraščala je brez knjig in pravljic
Ela Peroci se je rodila 11. februarja 1922 v Svetem Križu pri Rogaški Slatini.
Njena družina je živela skromno. Ker je bil oče železničar, so se pogosto selili, zato je osnovno šolo obiskovala v različnih krajih.
V otroštvu ni imela veliko možnosti za branje. Doma niso imeli knjig, prav tako ji nihče ni pripovedoval pravljic. Njena prva knjiga je bilo šolsko berilo.
Kljub temu je že kot deklica rada pisala, pokazala pa je tudi nadarjenost za risanje in glasbo. Igrala je violino in pela v pevskem zboru.
Konec vojne je dočakala v taborišču
Njeno mladost je zaznamovala druga svetovna vojna.
Po končanem učiteljišču je med vojno delala v tekstilni tovarni v Kočevju, pozneje pa je bila internirana v taborišču Žlebič, kjer je dočakala konec vojne.
Po vojni se je posvetila pedagoškemu delu. Zaposlena je bila tudi v Domu invalidne mladine v Kamniku, ob delu pa je študirala pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je delovala kot učiteljica, novinarka in urednica. Sodelovala je z mladinskima revijama Pionir in Ciciban, delala pa je tudi na Radiu Slovenija.
Velika žalost: Umrla znana slovenska novinarka in pisateljica
Muca Copatarica se je rodila zaradi njene hčerke
Posebej zanimiva je zgodba o nastanku njene najbolj znane pravljice.
Ela Peroci je bila mama dveh hčera, Jelke in Anke, ki sta postali njen velik navdih.
Muca Copatarica je nastala med sprehodi, ko je starejša hčerka Jelka od mame zahtevala, naj ji pove pravljico.
Mlajša Anka se je vozila v otroškem vozičku, Jelka pa je morala hoditi. Nekega dne se je naveličala hoje, sedla na tla in zahtevala zgodbo.
Pisateljici so se takrat porodile zamisli o nepospravljenih copatkih, otrocih in skrivnostni muci.
Zgodba je nastajala med več sprehodi, šele pozneje pa jo je zapisala.
Leta 1957 je Muca Copatarica izšla kot slikanica z ilustracijami Ančke Gošnik Godec in postala ena najbolj prepoznavnih slovenskih otroških knjig.
Njene pravljice so osvojile tudi tujino
Ela Peroci je ustvarila številna priljubljena dela, med njimi Moj dežnik je lahko balon, Tisočkrat lepa, Majhno kot mezinec in Hišica iz kock.
Njene pravljice so bile prevedene v 18 jezikov, 15 pa jih je bilo tudi filmsko upodobljenih.
Za svoje ustvarjanje je prejela številna priznanja. Leta 1955 je za Moj dežnik je lahko balon prejela Levstikovo nagrado, leto pozneje pa še za Tisočkrat lepa.
Leta 1971 je za knjigo Na oni strani srebrne črte prejela nagrado Prešernovega sklada.
Doletela jo je posebna čast: Pisala je otrokom po vsem svetu
Leta 1970 je Ela Peroci prejela posebno povabilo. Ob mednarodnem dnevu mladinske knjige, ki ga praznujemo 2. aprila, je napisala poslanico otrokom po vsem svetu.
Navdih zanjo je našla v deklici Heleni, ki jo je spoznala med delom v Domu invalidne mladine v Kamniku.
S tem je njeno ustvarjanje dobilo še širše mednarodno priznanje.
Pisateljica je verjela, da otroci niso le občinstvo, ki mu odrasli pripovedujejo zgodbe, temveč sogovorniki, ki jih je treba razumeti in spoštovati.
Njeno ustvarjalno vodilo je bilo:
»Ne pišem za otroke, pišem otrokom in tako se z njimi pogovarjam.«
Velika žalost: Umrla znana slovenska novinarka in pisateljica
Njene pravljice živijo še danes
Ela Peroci je umrla 18. novembra 2001 v Ljubljani, stara 79 let.
Za seboj je pustila bogato literarno dediščino, ki ostaja pomemben del slovenske mladinske književnosti.
Njene zgodbe še danes berejo otroci, ki se z Muco Copatarico učijo pospravljati copatke, z Jelko iz pravljice Moj dežnik je lahko balon pa odkrivajo moč domišljije.
Morda je prav to najlepše sporočilo njenega življenja: deklica, ki je odraščala skoraj brez pravljic, je odrasla v pisateljico, ki je z njimi obogatila otroštvo številnih generacij.
Vir: Obrazi slovenskih pokrajin, Mladinska knjiga, Slovenska pisateljska pot, Delo, Knjižnica Velenje

