Podjetje z Bleda je tujemu turistu odreklo izposojo avtomobila zgolj in izključno zaradi njegovega porekla. Dogodek, ki bi ga marsikdo pripisal prejšnjim stoletjem, se je zgodil sredi turistične sezone 2026, epilog pa je zdaj dobil pri Zagovorniku načela enakosti.
Bled je slovenski turistični biser, ki v svet pošilja podobe pravljičnega otoka in kristalne vode. A se je te dni znašel sredi viharja, ki nima nobene zveze z lepoto narave. Namesto o vrhunskih storitvah in gostoljubju celotna Slovenija in regija govorita o nedopustnem ravnanju, ki je šokiralo javnost.
Roko na srce, vsi vemo, da turizem temelji na spoštovanju in odprtosti. A zgodba romunskega državljana, ki je želel raziskovati Slovenijo na štirih kolesih, razkriva povsem drugo, precej bolj mračno plat.
Dvojni udar: Ignoranca, nato pa javno ponižanje
Vse se je začelo povsem običajno. Turist iz Romunije je blejskemu podjetju poslal prošnjo za ponudbo za najem vozila. Ko odgovora ni dobil, je poskusil še drugič. Ponovno tišina. Ker je menil, da podjetje ne spoštuje potencialnih strank, je na spletu objavil kritičen komentar in podjetju dodelil slabo oceno. To je povsem običajna praksa sodobnega potrošnika.
Toda tisto, kar je sledilo, je preseglo vse meje zdravega razuma in zakonskih okvirjev. Podjetje se je na negativno oceno odzvalo javno. Namesto opravičila ali pojasnila o zasedenosti so zapisali, da mu avtomobila zaradi njegove ocene ne bodo oddali, piko na i pa so postavili s šokantnim priznanjem: da strankam iz Romunije vozil tako ali tako ne izposojajo.
Miha Lobnik: »To je čista diskriminacija«
Primer je v roke vzel Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, ki je po uradnem postopku potrdil tisto, kar je bilo vidno že na prvi pogled: šlo je za neposredno diskriminacijo na podlagi državljanstva oziroma kraja bivanja.
“Podjetje svojih storitev stranki ni nudilo izključno zaradi teh dveh osebnih okoliščin, kar je strogo prepovedano,” je poudaril Lobnik. V svetu, kjer so meje v Evropski uniji odprte in kjer se zavzemamo za enakopravnost, je takšno ravnanje ne le moralno zavržno, ampak tudi pravno nesprejemljivo. Podjetje je svojo odločitev utemeljilo na stereotipih in vnaprejšnjem obsojanju celotnega naroda, kar meče izjemno slabo luč na celoten slovenski turizem.
Kakšne sankcije čakajo odgovorne?
Mnogi se zdaj sprašujejo, ali bo takšno dejanje ostalo nekaznovano. Zagovornik načela enakosti nima pooblastil za izrekanje glob, ima pa moč, da primer preda pristojnim organom. Lobnik je že pozval tržni inšpektorat, naj nemudoma ukrepa.
Kaj sledi podjetju?
Visoke denarne kazni: Po slovenski zakonodaji (Zakon o varstvu pred diskriminacijo) so za pravne osebe, ki kršijo načelo enakosti pri dostopu do dobrin in storitev, predvidene globe, ki lahko znašajo več tisoč evrov.
- Škoda ugledu: V dobi spleta se takšne novice razširijo v trenutku. Javno priznanje diskriminacije lahko podjetje stane večino tujih strank, saj se popotniki izogibajo ponudnikom, ki delujejo na podlagi predsodkov.
- Nadzor inšpekcijskih služb: Pričakovati je mogoče, da bo podjetje pod drobnogledom ne le zaradi tega primera, temveč tudi zaradi preverjanja ostalih poslovnih praks.
Turizem ne pozna meja, a nekateri jih še vedno rišejo
Dogodek na Bledu je opomin, da zakonodaja EU o prostem pretoku blaga in storitev ni le črka na papirju. Vsak državljan EU ima pravico do enake obravnave ne glede na to, ali prihaja iz Nemčije, Slovenije ali Romunije.
Slovenija se trudi graditi podobo butične, zelene in gostoljubne destinacije. Ravnanja, kot je to na Bledu, pa v enem dnevu porušijo trud, ki so ga turistični delavci gradili leta. Kot je dejal Lobnik: “Pričakujem, da bo tržni inšpektorat v tem primeru ustrezno oglobil odgovorne.” Kazen namreč ne bo le finančna – je sporočilo vsem ostalim, da v slovenskem turizmu za nestrpnost ni prostora.
Je takšno ravnanje osamljen incident ali se v ozadju našega turizma skriva več predsodkov, kot si upamo priznati? Gotovo ne.
Šok slovenskega turista na Bledu, vrtoglavi račun, nato pa še plačilo …