To, kar je zapisala, je vsekakor vredno vse pozornosti. Besede znane televizijske voditeljice dajo misliti …
Jasmina Kandorfer je slovenska televizijska voditeljica, poleg tega pa raziskovalka področja zdravega življenjskega sloga. Ustvarja priljubljeno oddajo Klepet ob kavi, ki se ukvarja z zdravjem, prehrano, osebno rastjo in alternativnimi pristopi k dobremu počutju.
A ne ustavi se zgolj pri tem. Tudi na svojem Facebook profilu rada objavi zamisli in zapise, vredne pozornosti. Tako je bilo tudi nedavno, ko je objavila daljši zapis, v katerem se je ukvarjala s pomembnim vprašanjem. “Bodimo iskreni – kdaj vam je nekaj iz vaše domače lekarne ZARES POMAGALO?,” je začela Jasmina.
“Vam je zadnje prehransko dopolnilo, zadnji zeliščni čaj, zadnja domača terapija pomagala? Se pravi, ko ste zaužili nekaj, kar ni bilo zdravilo. Zdravilo, ki deluje ekspresno, takoj, jasno in očitno? Kot zdravstveni delavec vam danes zaupam svoj pogled in svojo resnico. Hkrati si seveda dovoljujem, da je vaša resnica drugačna in tudi to je v redu. Za razumevanje pa napišem še to, da nisem bila nikoli “proti medicini”, ker konvencionalna medicina rešuje življenja. In ima vsekakor pomemben prostor, zdravstveni sistem sem kot delavec zapustila predvsem zaradi dejstva, da ima sistem kot tak svoje omejitve, ki pa so mene osebno preveč čustveno obremenjevale in sem se tako odločila, da svoj poklic raje opravljam na način, da dejansko prispevam k javnemu zdravju tam, kjer vidim, da sistem premalo pokrije. Pri preventivi, pri uvajanju zdravega življenjskega sloga, predvsem zdravih navad. In ravno tukaj, se stvari ne odvijajo tako hitro, tako dramatično kot se odvijajo pri medicini. Kjer je “au au au auuuuuuu” – vzameš in – “o hvala bogu, olajšanje”. Ravno zato vas sprašujem, kdaj vam je nazadnje nekaj, kar ste poskusili reševati, vzdrževati brez zdravnikov, pregledov in zdravil, zares pomagalo?,” je spraševala.
Kje vidi izzive?
Dodala je podroben opis tega, kjer sama osebno vidi največje izzive, da ljudje obupujejo in da gredo raje po hitrih bližnjicah. “Človek je biološko usmerjen k temu, da išče udobje in bližnjice. Ko vsak dan gledaš reklame, kako nekaj v trenutku odmaši nos, ustavi prehlad in v trenutku odpravi glivice in podobno. Potem to postane standard v naših glavah, pa ni realen. V tistih nekaj sekundah, ki jih oglaševalci drago plačajo (ampak saj realno, farmacija pa denar ima), ti želijo s hojo po robu zakonitosti tega, kar se lahko obljublja, prodajo zamisel, da je človek nek stroj z gumbi in s pravimi gumbi, bo v trenutku vse drugače. Žal ni tako, čeprav v medicini večkrat doživljamo to, da se človeka obravnava kot stroj. Če en del ne dela – ga pač izrežejo, odrežejo, zamenjajo. Ampak razumeti je potrebno, da je ta klasični “mehanski” koncept človeka, relativno nov koncept, ki se je razvil 300 – 400 let nazaj, predvsem po 17. stoletju,” je napisala v nadaljevanju.
V nadaljnjem besedilu opisuje razvoj sodobne medicine od časa Renéja Descartesa, ki je človeka začel obravnavati kot mehaničen sistem. Znanstvena revolucija je prinesla velik napredek, kot so kirurgija, antibiotiki, diagnostika in urgentna medicina, hkrati pa tudi pogled, da je treba pri človeku predvsem »najti okvaro in jo popraviti«. Zato danes pogosto ločujemo telo od psihe, simptome od vzrokov in človeka od njegovega okolja.
Ravnovesje telesa
Nasprotno pa tradicionalna kitajska medicina in ajurveda človeka razumeta kot celosten sistem oziroma ekosistem, kjer so pomembni ravnovesje, energijski tokovi, čustva in povezava med notranjim ter zunanjim svetom. Namesto vprašanja »kaj odstraniti« se sprašujeta, zakaj je telo izgubilo ravnovesje in kaj nam želi sporočiti.
Jasmina poudarja, da sodobna znanost danes ponovno odkriva ta bolj celosten pogled skozi področja, kot so mikrobiom, epigenetika, vpliv stresa, živčni sistem, cirkadiani ritmi in povezava med črevesjem ter možgani. Po njenem mnenju zdravje ni le odpravljanje simptomov, ampak predvsem poslušanje telesa, vztrajnost pri zdravih navadah in večja prisotnost v vsakdanjem življenju.
V zaključku bralca spodbuja k razmisleku o tem, kako bi se življenje spremenilo z več miru, ritma, skrbi zase, poslušanja telesa in majhnimi zdravimi navadami, ki dolgoročno prinašajo boljše počutje in notranje ravnovesje. Njen daljši zapis je vsekakor nekaj, kar je vredno naše pozornosti.
